Znanje in podpora

Bo sončna energija eden glavnih obnovljivih virov energije v Evropi?

Trend hitre rasti proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn se širi po celem svetu. Po napovedih Mednarodne agencije za energijo (IEA) bodo sončne elektrarne do leta 2025 predstavljale 60 odstotkov vseh novih zmogljivosti obnovljivih virov energije. Po ambicioznih ocenah Evropske unije (EU) pa naj bi bilo do leta 2050 kar 48 odstotkov vse energije v EU proizvedene iz sončnih elektrarn. Sončno energijo v svoji strategiji kot pomembno "igralko" prepoznavamo tudi v Petrolu. 

Sončna energija bi lahko v petih letih postala eden glavnih virov električne energije v Evropi

V Mednarodni agenciji za energijo so prepričani, da bi sončna energija lahko postala "nova kraljica svetovnih trgov z električno energijo".  Po mnenju direktorja IEA, Fariha Birola, "bo sončna energija v petih letih postala številka ena v Evropi in prehitela vse druge vire, če bo le Evropa pripravljena in zmožna slediti svojemu neto ničelnemu cilju". 

Po napovedih Mednarodne agencije za energijo (IEA) bodo sončne elektrarne do leta 2025 predstavljale 60 odstotkov vseh novih zmogljivosti za obnovljivo energijo.

Navkljub pandemiji novega koronavirusa so se svetovne nameščene zmogljivosti sončne energije za proizvodnjo električne energije leta 2020 povečale za 11 odstotkov, na 18,5 GWh (v primerjavi z 1,5 GWh leta 2006). Stroški sončne energije so se v zadnjih dveh desetletjih znižali za do 90 odstotkov. Po ocenah združenja SolarPower Europe se bo "impresiven padajoči trend nadaljeval tudi v prihajajočih desetletjih".

"Konkurenčna stroškovna struktura fotovoltaike je tista, ki žene povpraševanje", pravi Aristotelis Chantavas, predsednik združenja SolarPower Europe.

Cena električne energije iz velikih sončnih elektrarn že danes prekosi ceno za industrijske porabnike, in to ne samo v sončnih predelih južne Evrope, temveč tudi na severu Evrope, kjer je bistveno manj sonca, izpostavlja Aristotelis Chantavas. "V okolju z nizkimi obrestnimi merami velike sončne elektrarne proizvajajo energijo z nižjimi stroški v primerjavi z veleprodajnimi cenami električne energije," pojasnjuje. 

Prof. dr. Sašo Medved, redni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, pa navaja, da se inštalirana moč fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo električne energije iz sonca v EU sicer povečuje 7 do 8 odstotkov na leto.

Tudi Slovenija stavi na sonce

Slovenija se je v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) obvezala k ambicioznim ciljem na področju obnovljivih virov energije (OVE), t.j. 27 odstotkov v končni rabi energije do leta 2030 (indikativno), posebej fotovoltaike. 

Po navedbah prof. dr. Medveda NEPN prepoznava fotovoltaične sisteme "kot tehnologije z največjim razvojnim potencialom. Istočasno pa je to edina tehnologija proizvodnje električne energije iz OVE z zaznavno rastjo (vključno z vodnimi elektrarnami) v obdobju do leta 2030". Po podatkih Slovenskega portala za fotovoltaiko je julija 2020 kumulativno inštalirana moč sončnih elektrarn znašala 313,4 MW.

Ukrepi, ki jih predlaga NEPN, naj bi do leta 2030 privedli do štirikrat večje proizvodnje električne energije iz sonca glede na leto 2020.

V preteklosti so se finančne spodbude v obliki ‘feed-in-tarif’ na evropski in nacionalni ravni izkazale kot izredno pomemben mehanizem za spodbujanje investicij v obnovljive tehnologije za proizvodnjo električne energije. Poleg finančnih spodbud pa je za celovit učinek tehnologij za proizvodnjo energije iz sonca po Medvedovih navedbah enako pomembno tudi znanje za načrtovanje, izdelavo, upravljanje in vzdrževanje tovrstnih sistemov. 

"Sončna energija bo tudi v prihodnje najbolj sonaravni energetski vir." prof. dr. Sašo Medved, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani.

Sončna energija po Medvedovem mnenju izpolnjuje vse vidike trajnostnosti, od globalne razpršenosti vira in socialne pravičnosti, do tega da tehnologije pretvarjanja sončne energije v toploto, hlad in električno energijo med delovanjem ne povzročajo emisij oz. onesna