Proizvodnja elektrike iz vetrne energije
Veter bo do leta 2030 postal največji vir električne energije v Evropi. Naj ga za vas žanje Petrol z načrtovanjem, gradnjo in upravljanjem vetrnih elektrarn.
Kontaktirajte nas OGLEJTE SI REFERENCEProizvodnja vetrne energije se je na svetovni ravni med leti 2009 in 2013 podvojila, glede na projekcije Mednarodne agencije za energijo pa bo veter do leta 2030 postal največji vir električne energije v Evropski uniji. Vetrna energija v Evropi je v letu 2017 tako pokrila že skoraj 12 % vseh potreb po električni energiji.
Istega leta smo v Petrolu začeli s proizvodnjo iz svoje prve vetrne elektrarne na Hrvaškem, v 2018 pa je pričela obratovati tudi nova mala hidroelektrarna v Bosni in Hercegovini. Skupaj razvijamo 150 MW vetra v regiji z letno proizvodnjo 450 GWh, kar zadošča za oskrbo več kot 135.000 odjemalcev.
Vetrne elektrarne za mesta in regije
Vetrne elektrarne so smiselne za mesta in regije s konstantnimi vetrovi nad 5 m/s. Pri načrtovanju vetrne elektrarne sta ključnega pomena še zahtevnost terena in razpoložljivost ostale infrastrukture, ki mora omogočati transport opreme in možnost priključitve na električno omrežje.
Pred izvedbo projekta v mestih ali regijah morajo biti izvedne še meritve povprečne hitrosti vetra in analiza njegove značilnosti.
Konkurenčen in hitro rastoč vir energije
Vetrnice proizvajajo elektriko z uporabo kinetične energije zaradi dviganja zraka. Ta se preko vetrnih turbin ali sistemov za konverzijo vetrne energije pretvarja v električno energijo. Količina pridobljene energije iz vetra je odvisna tako od velikosti turbine in dolžine lopatic vetrnic, kot tudi seveda hitrosti vetra.
Vlaganje v veterne elektrarne je v Evropi doživelo pravi razcvet leta 2016. Tehnologija za izkoriščanje vetrne energije se zelo hitro razvija, z več kot 30 % rastjo v zadnjih petih letih. Ker stroški vetrnih elektrarn upadajo, postajajo le-te vse bolj konkurenčne v primerjavi s konvencionalnimi viri energije.
Vir: Mednarodna agencija za energijo
Reference
Vetrna elektrarna Glunča
Vetrna elektrarna Glunča je zgrajena na hribu Glunča, 17 km od Šibenika in predstavlja največji investicijski projekt Petrola.
Vetrni park sestavlja devet turbin, vsaka po 2,3 MW nazivne moči. Vsaka lopatica meri 54 metrov v dolžino in do 3 metre v višino, težka pa je 10,5 ton.
Celotna elektrarna ima 20,7 MW skupne nazivne moči in 45-50 GWh predvidene letne proizvodnje energije, kar zadosti potrebam okoli 15.000 povprečnih gospodinjstev (izračunano na podlagi povprečne porabe gospodinjstva, ki je v letu 2017 znašala 3.327 MWh)