Znanje in podpora

Kako lahko slovenska industrija pospešeno zajadra v 'zeleno'

V začetku marca 2020 je Evropska komisija objavila industrijsko strategijo Evropske unije z glavnimi poudarki na enotnem trgu, kar je osnova za konkurenčnost EU na globalnem trgu. Naslednja strateška usmeritev je podnebna nevtralnost do leta 2050, z zahtevo po zanesljivi oskrbi s surovinami ter čisti in cenovno dostopni energiji. V pripravi pa je tudi Slovenska industrijska strategija 2021-2030, ki namerava postaviti usmeritve za nadaljnji razvoj slovenske industrije z vizijo, da ta postane zelena, ustvarjalna in pametna. K temu želimo pomembno prispevati tudi v Petrolu s svojimi inovativnimi rešitvami – prav za industrijo!

V Sloveniji 20 podjetij porabi polovico vse energije v industriji

Osnutek Slovenske industrijske strategije 2021-2030 izpostavlja, da pomemben del slovenske industrije predstavlja energetsko intenzivna industrija, tj. kovinska, nekovinska, kemična in papirna. Pri tem velja omeniti, da energetsko intenzivne dejavnosti sicer letno porabijo slabo šestino vse končne porabljene energije v Sloveniji. Te dejavnosti zaposlujejo okoli 27.500 oseb in ustvarijo 2,5 % BDP. Veliko večino energije v industriji porabi sorazmerno malo število podjetij. 

V letu 2016 je zgolj dvajset podjetij porabilo polovico vse energije v industriji, opomni osnutek Slovenske industrijske strategije 2021-2030.

Strateški cilj Slovenije je sicer do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov (TGP) v industriji glede na leto 2005 za 41 odstotkov, do leta 2040 pa med 60 in 70 odstotki. Do leta 2050 je predvideno zmanjšanje emisij TGP za 80 do 87 odstotkov glede na leto 2005 oz. doseganje minimalnih emisij do leta 2050, je zapisano v osnutku dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050, ki ga je septembra objavilo ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Industrija je sicer do leta 2017 glede na izhodiščno leto 2005 znižala emisije TGP za 26 odstotkov. Emisije iz sektorja industrije predstavljajo 17 odstotkov skupnih emisij TGP; sektor pa je po velikosti emisij na tretjem mestu. 

Slovenska industrija je v obdobju 2005-2016 znižala neposredne emisije toplogrednih plinov za več kot 35 %, procesne emisije pa za več kot 20 % (vir: MGRT).

Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) poleg zmanjšanja emisij TGP v industriji načrtuje tudi povečanje obnovljivih virov energije (OVE) na vsaj 30-odstotni delež, z upoštevanjem izrabe odvečne toplote, pri čemer predvideva tudi 1,3-odstotno letno povečanje deleža OVE v ogrevanju in hlajenju v industriji, vključno z odpadno toploto in hladom. 

Ob tem smo v Petrolu ponosni na projekte, kot je, denimo, pilotni projekt izrabe odvečne toplote, ki nastaja pri hlajenju elektroobločne peči (EOP) v podjetju SIJ Metal Ravne iz Skupine SIJ. Ta se je pred nadgradnjo sistema soproizvodnje elektrike in toplote preko hladilnih stolpov odvajala v okolje, danes pa je vir za daljinsko ogrevanje za potrebe mesta Ravne in celotnega gospodarskega območja Ravne. 

Pri hlajenju elektroobločne peči (EOP) v podjetju SIJ Metal Ravne nastaja odvečna toplota, ki jo sedaj koristimo za daljinsko ogrevanje mesta Ravne in gospodarskega območja ter za ogrevanje sanitarne tople vode gospodarskega območja.

Za EU je industrija nepogrešljiv del gospodarstva!

Rešitev zmanjšanja toplogrednih plinov zagotovo ni v zapiranju podjetij – s tem bi se emisije na globalni ravni namreč povečale, saj bi prišlo do t.i. odliva ogljika oz. “carbon leakage”, ko bi izdelke uvažali iz manj učinkovitih naprav iz drugih delov sveta. Zato je še posebej ključno, da industrijo spodbudimo tako k nadaljnjemu zmanjševanju energetske intenzivnosti in upravljanju z energijo, kot tudi k zmanjševanju procesnih emisij z optimizacijo, digitalizacijo in uporabo umetne inteligence, izpostavlja osnutek Slovenske industrijske strategije. Obenem potrebuje industrija zanesljivo dobavo čiste energije in oskrbo s surovinami, kar pogojujeta ustrezna infrastruktura tako za oskrbo z energijo in za ravnanje z odpadki. 

Evropska komisija pričakuje porast rabe elektrike v energetsko intenzivni industriji v EU iz 2,98 na 4,43 TWh, kljub izvedenim in pričakovanim ukrepom zmanjšanja rabe (vir: MGRT).

Pomen energetsko intenzivne industrije prepoznava tudi Evropski zeleni dogovor, kjer je zapisano, da je energetsko intenzivna industrija nepogrešljiv del gospodarstva, saj zagotavlja surovine za druge vrednostne verige, ki so pomembne za gospodarstvo Evropske unije. 

Kako lahko torej industrija pospeši svoj prehod v 'zeleno'?

Za tehnološki preboj in posodobitve energetsko intenzivne industrije je tako treba izkoristiti vse možnosti, ki so na voljo na EU ravni, tako navaja osnutek Slovenske industrijske strategije 2021-2030 in omenja, denimo, Inovacijski sklad in Obzorje, na domači ravni pa naj bi industriji pomagali do zelenega prehoda z mehanizmom za okrevanje in odpornost ter za pravični prehod. 

″Preko ukrepov bomo spodbujali energetsko učinkovitost in zamenjavo energentov, povečanje snovne učinkovitosti in spodbujanje uvedbe krožnih rešitev v industriji osnovnih materialov (uporaba sekundarnih surovin, nadomeščanje ogljično oziroma energetsko intenzivnih surovin s snovmi z nižjim odtisom),″ obljublja MGRT v osnutku Slovenske industrijske strategije.

S Petrolovimi rešitvami do napredka in - dviga konkurenčnosti!

Petrolovi strokovnjaki smo zelo dobro seznanjeni z izzivi, ki ležijo pred industrijo, in imamo v 'kovčku rešitev' cel portfelj rešitev, ki prinašajo tako učinkovito rabo energije in virov, vodijo v zmanjšanje nastajanja odpadnih snovi, prinašajo prenovljeno in varčno (LED) razsvetljavo, izboljšujejo pa seveda tudi pogoje za delo in s tem storilnost. Ker v Petrolu svojim industrijskim partnerjem pravzaprav pomagamo do tega, da postanete 'ambasadorji učinkovite rabe energije', so energijski prihranki v primeru naših industrijskih projektov zagotovljeni. 

Kje torej začeti? 

Petrolovi strokovnjaki se dela lotimo z energetskim pregledom družbe, ki nam pomaga do uvida v obstoječe stanje, prepoznamo pa tudi potencialne priložnosti in potenciale za izboljšanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje ogljičnega odtisa in dolgoročno zmanjšanje stroškov za energijo. V Petrolu smo sicer potencial učinkovitejšega upravljanja z energijo prepoznali že pred leti, ko smo začeli s projekti energetskega pogodbeništva ter nadaljevali s projekti optimizacije sistemov daljinske energetike in oskrbe s pitno vodo. 

V kobariški mlekarni Planika so z zamenjavo energenta povečali energetsko učinkovitost, poskrbeli za energetske prihranke in hkrati zmanjšali okoljski odtis.

V Petrolu smo ponosni na svoja številna partnerstva z industrijskimi podjetji. S tem naši industrijski partnerji postajajo pravi 'ambasadorji učinkovite rabe energije'!

Ključno pri vsem tem pa je, da lahko skupaj zasnujemo model, ki vam bo omogočal, da svoje finančne vire usmerite v vašo glavno dejavnost. Z energetskim pogodbeništvom namreč Petrol, kot vaš energetski partner, prevzame razvoj, financiranje in realizacijo projekta, s tem pa tudi tehnična in ekonomska tveganja za celotno pogodbeno obdobje ter hkrati jamči prihranke pri porabi energentov glede na preteklo stanje. 

Še več, ker tempo in razvoj poslovanja danes narekuje digitalizacija, nove tehnologije pa seveda prinašajo dodatne priložnosti - v energetiki predvsem v boljšem upravljanju podatkov - bomo z uporabo napredne tehnično-informacijsko IIoT platforme Tango (Industrial Internet of Things) poskrbeli, da bodo vaše poslovne odločitve še bolj učinkovite. Tango namreč temelji na najsodobnejših tehnologijah, s pomočjo katerih zbiramo, preverjamo ter obdelujemo velike količine podatkov za napredno podatkovno analitiko ter strojno učenje. Tako spremljate in bdite nad svojim sistemom ogrevanja in hlajenja, razsvetljave, delovanjem stavb in električnih sistemov ter drugo infrastrukturo – na daljavo, kar je dandanes, po epidemiji novega koronavirusa, še sploh pomembno. 

″V povezovanju tehničnih in tržnih podatkov leži velik potencial in jasno je, da bomo kompleksne energetske sisteme prihodnosti lahko obvladovali le s pomočjo metod podatkovne inteligence,″ meni vodja produktne skupine Tango Marjan Brelih.