Znanje in podpora

Digitalizacija in upravljanje energetskih sistemov, ali ko postane svet ‘online’

Digitalizacija je po epidemiji novega koronavirusa (COVID-19) neobhodno postala del našega vsakdana. Spletni sestanki, vodenje ljudi in raznovrstnih sistemov na daljavo so vstopili v naše domove. Nedavno še nepoznani termini in tehnologije, kot so umetna inteligenca (AI), strojno učenje (ML) in internet stvari (IoT), pa nezamenljivi del nove resničnosti. Pametne digitalne rešitve pa so obenem tudi ključno gibalo za zeleno okrevanje gospodarstva.

Navsezadnje so prav poslovni uporabniki in javne službe najštevilčnejši uporabniki IoT naprav, ki omogočajo nadzorovanje in vodenje sistemov na daljavo. V Petrolu želimo mestom, regijam in poslovnim uporabnikom pomagati na to trajnostno pot s pomočjo lastno razvite tehnično-informacijske platforme Tango, s katero digitalno upravljamo in vodimo naše energetske in okoljske rešitve.

Poleg razvoja omrežja 5G, napredka na področju tehnologije ‘blockchain’ ali veriženja podatkovnih blokov, je revija Forbes za leto 2020 med ključnimi trendi na področju digitalizacije izpostavila tudi pomembnost zbiranja podatkov (BigData), napredek na področju umetne inteligence  in strojnega učenja. Povezana vozila, brezpilotna letala, pametne tovarne in pametna mesta pa že spreminjajo utečene poslovne modele. S povečano stopnjo digitalizacije tako tudi narašča pomen kibernetske varnosti in t.i. digitalne zasebnosti.


Bodite vedno na tekočem

Izbor najpomembnejših vsebin iz naše zakladnice znanja vam enkrat na mesec brezplačno pošljemo v vaš elektronski nabiralnik.

Prijavite se na e-novice

“Uspešni smo takrat, ko podatke pretvorimo v informacije”

Digitalizacija in vodenje na daljavo sta nepogrešljiva elementa tudi pri številnih infrastrukturnih sistemih, ki jih upravljamo v Petrolu. Ena od nalog tehnično-informacijskega sistema IIoT Tango (Industrial Internet of Things), ki smo ga razvili v Petrolu in predstavlja sodobno platformo, je zbiranje, preverjanje in obdelava podatkov ter njihovo shranjevanje v enotno bazo, t. i. podatkovno jezero (BigData). 

Glavno vprašanje, ki se ob tem postavlja pa je, kaj početi z vsemi podatki. “Uspešni smo takrat, ko podatke pretvorimo v informacije, na podlagi katerih lahko upravljamo procese, z namenom zniževanja stroškov in okoljskih vplivov, hkrati pa maksimiramo poslovne rezultate z namenom izboljšanja življenja posameznika,” izpostavlja vodja produktne skupine Tango, Marjan Brelih.

“Urejeni in standardizirani podatki nam v nadaljevanju služijo pri gradnji napovednih in optimizacijskih modelov po industrijskih standardih. Zagotavljanje kakovosti je ključno, saj za svoje storitve strankam ponujamo tudi garancijo kakovosti.” pove Julijo Josip Franz, vodja ekipe za implementacijo naprednih rešitev na področju energetskih in okoljskih rešitev. 

Algoritmi za obdelavo podatkov so zasnovani tako, da pokrivajo različna področja uporabe na različnih ravneh, vse od daljinskega ogrevanja, javne razsvetljave, energetskega upravljanja objektov, delovanja proizvodnih virov električne energije, električne polnilne infrastrukture, do plinskega omrežja, prometa, vodnega kroga in spremljanja okoljskih parametrov. Na primer v energetskih rešitvah za javni in komercialni sektor in industrijo veliko poudarka dajemo na robustnost sistema, torej da Tango nemoteno deluje tudi v situacijah, ki odstopajo od predvidene porabe.

Predvajaj

Digitalizacija in vodenje sistemov na daljavo postajata nepogrešljiva elementa.

Tango: napoved prihodnje rabe energije na podlagi preteklih podatkov

Ker pa pametna mesta in regije že danes uporabljajo programske rešitve za upravljanje, omogoča platforma IIoT Tango tudi povezovanje v vertikalne podatkovne sisteme. 

“Danes lahko IIoT Tango zagotavlja podporo stebrom pametnega mesta, s katerimi se v Petrolu ukvarjamo, ob tem pa lahko poskrbimo za integracijo z ostalimi informacijskimi sistemi, ki so v mestu že prisotni. Kot Petrol se s Tangom usmerjamo na področja, kjer razpolagamo s poglobljenim domenskim znanjem, kar je predpogoj za uspeh IoT. Če na različna področja delovanja gledamo kot na enovit sistem, lahko s povezovanjem in iskanjem sinergij podjetjem, mestom ali regijam ponudimo celovito rešitev na področju energetskih in informacijskih sistemov,” pravi o platformi IIoT Tango Brelih. 

S pomočjo napredne podatkovne analitike (strojnega učenja in optimizacij tehničnih procesov), kar omogoča sistem Tango, lahko na podlagi preteklih podatkov natančno napovemo npr. rabo energije, porabo energentov, optimiziramo procese, razumemo različne vidika vplivov na proces. Na podlagi pridobljenih poglobljenih informacij lahko sprejemamo boljše odločitve. S pomočjo Tanga spremljamo sistem skozi ključne procesne indikatorje, ki se izračunavajo še pred zapisom v bazo podatkov (takoj ko jih zajamemo). Posledica optimizacij s pomočjo sodobnih pristopov in domenskega znanja strokovnjakov za posamezno področje niso le prihranki, temveč na koncu tudi manjša okoljska obremenitev in zagotavljanje boljše prihodnosti našim zanamcem.

”V Petrolu smo tako s pomočjo aplikacije javnemu podjetju Energetika Maribor omogočili napovedovanje odjema toplote in zemeljskega plina za potrebe sistema daljinskega ogrevanja. Poleg odjema skrbimo tudi za optimalen urnik obratovanja naprav, ki jih imajo v portfelju in jim tudi na tak pomagamo doseči boljše cene pri zakupu energenta.” doda Franz.

Tehnično-informacijska platforma Tango prinaša prihranke in omogoča sprejemanje boljših poslovnih odločitev.

Prihodnost bo prilagojena posamezniku

Evropska komisija je nedavno objavila rezultate indeksa digitalnega gospodarstva in družbe ali krajše DESI za leto 2020. Z indeksom DESI spremlja Komisija splošno digitalno uspešnost Evrope in napredek držav članic Evropske unije (EU) pri njihovi digitalni konkurenčnosti. Slovenija se je po tem indeksu z 51,2 točke uvrstila na 16. mesto med 28 državami EU. Največji napredek v primerjavi z lani, ko je po indeksu zbrala 48,7 točk, je Slovenija pokazala na področju digitalnih javnih storitev.

V Petrolu vidimo potencial za zeleno okrevanje gospodarstva v kombinaciji storitev celovitega upravljanja z energijo, digitalizaciji infrastrukturnih sistemov ter učinkoviti, trajnostni rabi energije in vode. Pri tem bomo vedno bolj kompleksne energetske sisteme prihodnosti lahko obvladovali le s pomočjo metod podatkovne inteligence. Že danes pomaga podatkovna inteligenca v Petrolu razumeti uporabniške navade pri rabi različnih tipov energije. Na ta način je posledično lažje dosegati prihranke in izboljševati procese. V prihodnosti nam bodo analitične metode omogočale povezovanje tehničnih in tržnih podatkov. S tem bodo ustvarjene nove sinergije. Ko govorimo torej npr. o strojnem učenju in umetni inteligenci, so v ospredju vse bolj avtomatizirani procesi, višja učinkovitost, produktivnost in profiliranje strank.  

“Energetski in okoljski sistemi prihodnosti se bodo zaradi drugačnih navad mlajših generacij preoblikovali iz produktov (toplote, elektrike, vode) v storitve, ki jih trg oz. uporabnik zahteva,” pravi Brelih. “Podjetja ne bodo več prodajala toplote, temveč ugodno notranje okolje, ne več kubikov vode, temveč neoporečno kakovostno vodo, ne več kWh električne energije, temveč prijetno klimo v stanovanju, varovana stanovanja in oskrbo starostnikov na domu, zdravo hrano v hladilniku itd. Vse bolj se bodo uporabniki usmerjali na personalizirane, kakovostne in pravočasne storitve z dodano vrednostjo in vedno manj na ceno.”

Podjetja v prihodnje ne bodo več prodajala toplote, temveč ugodno notranje okolje.

Platforme IIoT s prilagojenimi moduli za podatkovno analitiko bodo po Brelihovih navedbah ključni del te informacijske verige, ki bo tvorila lepšo, bolj zdravo in varnejšo prihodnost. In ta prihodnost bo prilagojena posamezniku, meni Brelih.