Odvečna toplota, ki nastaja pri hlajenju elektroobločne peči (EOP) v podjetju SIJ Metal Ravne iz Skupine SIJ, se je pred nadgradnjo sistema soproizvodnje elektrike in toplote preko hladilnih stolpov odvajala v okolje. Danes je odvečna toplota, ki nastaja v metalurških procesih, vir za daljinsko ogrevanje za potrebe mesta Ravne in celotne ZGO Ravne. S pilotnim projektom smo s Petrolovimi rešitvami v praksi pokazali, da se lahko tudi industrijsko in energetsko intenzivna gospodarska okolja razvijajo v sinergiji z lokalno skupnostjo ter prispevajo k varovanju okolja in h krožnemu gospodarstvu.
Linearni model gospodarske rasti po načelu "vzemi, naredi, odvrzi" ne ustreza več potrebam sodobnih družb v globaliziranem svetu.
“Industrija se sooča z omejenostjo naravnih virov (surovin, energentov) in njihovimi nestabilnimi cenami. Išče načine za ohranjanje (mednarodne) konkurenčnosti in inovativne rešitve, ki k temu prispevajo. V tem kontekstu je krožno gospodarstvo prepoznano kot poslovni model, ki spodbuja sodelovanje med različnimi deležniki in prinaša ekonomsko, okoljsko in družbeno pozitivne rešitve. Obenem je odgovor na posledice podnebne krize, povzročene tudi z obstoječim odnosom do (u)porabe virov in energije,” pravi mag. Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in direktorica Circular Change, predsednica Evropske platforme za krožno gospodarstvo ECESP.
Soproizvodnja toplote in elektrike (SPTE) je proces sočasnega pretvarjanja energije goriva v toploto in električno energijo. Pri procesu uporabimo generator, ki ga poganja plinska ali parna turbina ali plinski motor. Soproizvodnja toplote in električne energije ima na Ravnah na Koroškem že dolgoletno tradicijo, saj smo prve plinske module dali v obratovanje že leta 1999.
Ob prehajanju od izdelkov k storitvam, od posedovanja do souporabe se odpirajo možnosti za nova delovna mesta na vseh področjih - tako za manj kvalificirane delavce (vzdrževanje, popravila) kot za visoko kvalificirane strokovnjake (inovacije na področju materialov, tehnologij, umetne inteligence …), pojasnjuje sogovornica.
“V Sloveniji imamo že veliko primerov dobre prakse, ki so potenciale krožnega gospodarstva prepoznali sami, brez dodatnih spodbud in ti primeri najbolje dokazujejo, da se za take modele podjetja odločajo tudi z gospodarskega vidika,” še pove.
Mag. Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in direktorica Circular Change, predsednica Evropske platforme za krožno gospodarstvo ECESP: “Proizvodnja in potrošnja utemeljena na čim daljši dobi ohranjanja vrednosti je bistvo gospodarjenja po načelih krožnosti.”
Pri hlajenju elektroobločne peči (EOP) v podjetju SIJ Metal Ravne nastaja odvečna toplota, ki jo sedaj koristimo za ogrevanje gospodarskega območja in mesta Ravne.
“Prehod iz linearnih v krožne modele gospodarjenja postaja danes vedno bolj prisoten način oziroma rešitev za okoljske ukrepe in energetsko učinkovitost,” izpostavljajo tudi na slovenskem Ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Je pa za nadaljnjo uveljavitev krožnega gospodarstva še vedno zelo pomembno ozaveščanje in izobraževanje, predvsem pa sodelovanje vseh deležnikov v družbi. “Prehod v krožno gospodarstvo je namreč proces, ki zadeva vse dele družbe. Tako gospodarstvo kot občine so pri tem ključni partnerji. Zelo pomembno bo vključevanje principov krožnega gospodarstva tudi v druge sektorske politike in ukrepe ter novi principi financiranja.”
Po podatkih Evropske komisije bi preprečevanje nastajanja odpadkov, okoljsko primerna zasnova, ponovna uporaba in podobni ukrepi lahko podjetjem v Evropski uniji (EU) omogočili neto prihranke v višini 600 milijard evrov ali 8 % njihovega letnega prometa, medtem ko bi se skupne letne emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 2 do 4 %.
Prehod iz linearnih v krožne modele gospodarjenja postaja vedno bolj prisotna rešitev za okoljske ukrepe in energetsko učinkovitost.
Krožno gospodarstvo je ključno za izvozno usmerjeno gospodarstvo
O tem, koliko je slovenska industrija prepoznala potencial krožnega gospodarstva, ni veliko podatkov.
“Že nekoliko starejša raziskava Eurobarometra v malih in srednjih podjetjih kaže na to, da je v Sloveniji manj tovrstnih podjetij že izvedlo ali izvaja ukrepe krožnega gospodarstva kot v EU v povprečju, razlike niso velike pri ukrepih zmanjševanja odpadkov,