Znanje in podpora

Ko odvečna toplota vodi v odličen primer krožnega gospodarstva in partnerskega sodelovanja

Odvečna toplota, ki nastaja pri hlajenju elektroobločne peči (EOP) v podjetju SIJ Metal Ravne iz Skupine SIJ, se je pred nadgradnjo sistema soproizvodnje elektrike in toplote preko hladilnih stolpov odvajala v okolje. Danes je odvečna toplota, ki nastaja v metalurških procesih, vir za daljinsko ogrevanje za potrebe mesta Ravne in celotne ZGO Ravne. S pilotnim projektom smo s Petrolovimi rešitvami v praksi pokazali, da se lahko tudi industrijsko in energetsko intenzivna gospodarska okolja razvijajo v sinergiji z lokalno skupnostjo ter prispevajo k varovanju okolja in h krožnemu gospodarstvu.  

Linearni model gospodarske rasti po načelu "vzemi, naredi, odvrzi" ne ustreza več potrebam sodobnih družb v globaliziranem svetu.  

“Industrija se sooča z omejenostjo naravnih virov (surovin, energentov) in njihovimi nestabilnimi cenami. Išče načine za ohranjanje (mednarodne) konkurenčnosti in inovativne rešitve, ki k temu prispevajo. V tem kontekstu je krožno gospodarstvo prepoznano kot poslovni model, ki spodbuja sodelovanje med različnimi deležniki in prinaša ekonomsko, okoljsko in družbeno pozitivne rešitve. Obenem je odgovor na posledice podnebne krize, povzročene tudi z obstoječim odnosom do (u)porabe virov in energije,” pravi mag. Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in direktorica Circular Change, predsednica Evropske platforme za krožno gospodarstvo ECESP.  

Soproizvodnja toplote in elektrike (SPTE) je proces sočasnega pretvarjanja energije goriva v toploto in električno energijo. Pri procesu uporabimo generator, ki ga poganja plinska ali parna turbina ali plinski motor. Soproizvodnja toplote in električne energije ima na Ravnah na Koroškem že dolgoletno tradicijo, saj smo prve plinske module dali v obratovanje že leta 1999.

Ob prehajanju od izdelkov k storitvam, od posedovanja do souporabe se odpirajo možnosti za nova delovna mesta na vseh področjih - tako za manj kvalificirane delavce (vzdrževanje, popravila) kot za visoko kvalificirane strokovnjake (inovacije na področju materialov, tehnologij, umetne inteligence …), pojasnjuje sogovornica. 

“V Sloveniji imamo že veliko primerov dobre prakse, ki so potenciale krožnega gospodarstva prepoznali sami, brez dodatnih spodbud in ti primeri najbolje dokazujejo, da se za take modele podjetja odločajo tudi z gospodarskega vidika,” še pove.


Mag. Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in direktorica Circular Change, predsednica Evropske platforme za krožno gospodarstvo ECESP: “Proizvodnja in potrošnja utemeljena na čim daljši dobi ohranjanja vrednosti je bistvo gospodarjenja po načelih krožnosti.”