Znanje in podpora

Ko odvečna toplota vodi v odličen primer krožnega gospodarstva in partnerskega sodelovanja

Odvečna toplota, ki nastaja pri hlajenju elektroobločne peči (EOP) v podjetju SIJ Metal Ravne iz Skupine SIJ, se je pred nadgradnjo sistema soproizvodnje elektrike in toplote preko hladilnih stolpov odvajala v okolje. Danes je odvečna toplota, ki nastaja v metalurških procesih, vir za daljinsko ogrevanje za potrebe mesta Ravne in celotne ZGO Ravne. S pilotnim projektom smo s Petrolovimi rešitvami v praksi pokazali, da se lahko tudi industrijsko in energetsko intenzivna gospodarska okolja razvijajo v sinergiji z lokalno skupnostjo ter prispevajo k varovanju okolja in h krožnemu gospodarstvu.  

Linearni model gospodarske rasti po načelu "vzemi, naredi, odvrzi" ne ustreza več potrebam sodobnih družb v globaliziranem svetu.  

“Industrija se sooča z omejenostjo naravnih virov (surovin, energentov) in njihovimi nestabilnimi cenami. Išče načine za ohranjanje (mednarodne) konkurenčnosti in inovativne rešitve, ki k temu prispevajo. V tem kontekstu je krožno gospodarstvo prepoznano kot poslovni model, ki spodbuja sodelovanje med različnimi deležniki in prinaša ekonomsko, okoljsko in družbeno pozitivne rešitve. Obenem je odgovor na posledice podnebne krize, povzročene tudi z obstoječim odnosom do (u)porabe virov in energije,” pravi mag. Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in direktorica Circular Change, predsednica Evropske platforme za krožno gospodarstvo ECESP.  

Soproizvodnja elektrike in toplote

Soproizvodnja toplote in elektrike (SPTE) je proces sočasnega pretvarjanja energije goriva v toploto in električno energijo. Pri procesu uporabimo generator, ki ga poganja plinska ali parna turbina ali plinski motor. Soproizvodnja toplote in električne energije ima na Ravnah na Koroškem že dolgoletno tradicijo, saj smo prve plinske module dali v obratovanje že leta 1999.

Ob prehajanju od izdelkov k storitvam, od posedovanja do souporabe se odpirajo možnosti za nova delovna mesta na vseh področjih - tako za manj kvalificirane delavce (vzdrževanje, popravila) kot za visoko kvalificirane strokovnjake (inovacije na področju materialov, tehnologij, umetne inteligence …), pojasnjuje sogovornica. 

“V Sloveniji imamo že veliko primerov dobre prakse, ki so potenciale krožnega gospodarstva prepoznali sami, brez dodatnih spodbud in ti primeri najbolje dokazujejo, da se za take modele podjetja odločajo tudi z gospodarskega vidika,” še pove.


Mag. Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in direktorica Circular Change, predsednica Evropske platforme za krožno gospodarstvo ECESP: “Proizvodnja in potrošnja utemeljena na čim daljši dobi ohranjanja vrednosti je bistvo gospodarjenja po načelih krožnosti.” 


Obločna peč SIJ Metal Ravne

Pri hlajenju elektroobločne peči (EOP) v podjetju SIJ Metal Ravne nastaja odvečna toplota, ki jo sedaj koristimo za ogrevanje gospodarskega območja in mesta Ravne.

“Prehod iz linearnih v krožne modele gospodarjenja postaja danes vedno bolj prisoten način oziroma rešitev za okoljske ukrepe in energetsko učinkovitost,” izpostavljajo tudi na slovenskem Ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Je pa za nadaljnjo uveljavitev krožnega gospodarstva še vedno zelo pomembno ozaveščanje in izobraževanje, predvsem pa sodelovanje vseh deležnikov v družbi. “Prehod v krožno gospodarstvo je namreč proces, ki zadeva vse dele družbe. Tako gospodarstvo kot občine so pri tem ključni partnerji. Zelo pomembno bo vključevanje principov krožnega gospodarstva tudi v druge sektorske politike in ukrepe ter novi principi financiranja.” 

Po podatkih Evropske komisije bi preprečevanje nastajanja odpadkov, okoljsko primerna zasnova, ponovna uporaba in podobni ukrepi lahko podjetjem v Evropski uniji (EU) omogočili neto prihranke v višini 600 milijard evrov ali 8 % njihovega letnega prometa, medtem ko bi se skupne letne emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 2 do 4 %. 

Prehod iz linearnih v krožne modele gospodarjenja postaja vedno bolj prisotna rešitev za okoljske ukrepe in energetsko učinkovitost. 

Toplotni izmenjevalniki sistema izkoriščanja odvečne toplote
Krožno gospodarstvo je ključno za izvozno usmerjeno gospodarstvo 

O tem, koliko je slovenska industrija prepoznala potencial krožnega gospodarstva, ni veliko podatkov.  

 “Že nekoliko starejša raziskava Eurobarometra v malih in srednjih podjetjih kaže na to, da je v Sloveniji manj tovrstnih podjetij že izvedlo ali izvaja ukrepe krožnega gospodarstva kot v EU v povprečju, razlike niso velike pri ukrepih zmanjševanja odpadkov, rabe vode in pri izkoriščanju obnovljivih virov energije, velik zaostanek je pri učinkoviti rabi materialov. Pri ukrepih energetske učinkovitosti pa so slovenska mala in srednja podjetja celo nad povprečjem EU,” pojasnjuje mag. Andreja Urbančič s Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan (IJS CEU).


Mag. Andreja Urbančič, Center za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan (IJS CEU): “Za polno izkoriščanje potenciala bodo potrebne tudi sistemske spodbude, ki bodo gospodarstvo usmerjale v okviru davčne in drugih politik.” 


V omenjeni evropski anketi so identificirali za Slovenijo, da je dostop do finančnih sredstev ovira pri izvedbi ukrepov snovne učinkovitosti, ki je med pomembnejšimi elementi krožnega gospodarstva: lažji izdelki, izdelki z daljšo življenjsko dobo, ponovna uporaba izdelkov ali materialov in recikliranje. So pa za zdaj vrzeli tudi v znanju in izkušnjah o konkretnih ukrepih snovne učinkovitosti (razen za nekatere segmente) tako v gospodarstvu kot tudi v specializiranih institucijah, ki bi gospodarstvu svetovale. “Za polno izkoriščanje potenciala bodo potrebne tudi sistemske spodbude, ki bodo gospodarstvo usmerjale v okviru davčne in drugih politik,” pravi Urbančičeva. 

Slovenska industrija se zaveda pomembnosti uvajanja koncepta krožnega gospodarstva, pridaja dr. Matevž Pušnik, prav tako z IJS CEU. Še več. “Glede na izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, bo za ohranjanje konkurenčnosti podjetij, uvajanje tovrstnega koncepta ključno.”

Petrol je skupaj s strokovnjaki iz SIJ Metal Ravne in Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan našel rešitev kako odvečno toploto uporabiti za ogrevanje mesta Ravne na Koroškem. 

Primer dobre prakse: Izkoriščanje odvečne toplote metalurških procesov za ogrevanje mesta 

Da se lahko tudi industrijsko in energetsko intenzivna gospodarska okolja razvijajo v sinergiji z lokalno skupnostjo, prispevajo k varovanju okolja in s tem k zelenemu gospodarstvu, dokazuje pilotni projekt v podjetju SIJ Metal Ravne.  

Odvečna toplota, ki nastaja pri hlajenju elektroobločne peči (EOP) v podjetju in so jo pred izvedbo projekta preko hladilnih stolpov odvajali v okolje, so vključili kot vir za daljinsko ogrevanje mesta Ravne na Koroškem in celotne ZGO Ravne, s čimer prispevajo h krožnemu gospodarstvu.  

Črpalke sistema daljinske toplote

Sistem soproizvodnje elektrike in toplote so tako leta 2015 nadgradili z uporabo odvečne toplote, ki nastaja v metalurških procesih za potrebe ogrevanja mesta Ravne na Koroškem. Med letnim remontom peči so v obvod instalirali 4,2 MW toplotni menjalnik, v toplarni pa še dva toplotna menjalnika in vso ostalo potrebno merilno regulacijsko opremo.  

“Lokalnemu dobavitelju energije za ogrevanje mesta Ravne na Koroškem smo tako v letu 2018 predali 8.033 megavatnih ur toplotne energije, ki nastane kot odvečna toplota v procesu hlajenja elektroobločne peči v podjetju SIJ Metal Ravne. Ta količina obsega okoli 41 odstotkov vse potrebne toplote za ogrevanje Raven na Koroškem. Predvidevamo, da bo količina oddane toplotne energije v letu 2019 dosegla 10.000 megavatnih ur, kar bo dovolj za pokrivanje okoli polovice vseh potreb za ogrevanje Raven na Koroškem,” pojasnjujejo v Skupini SIJ. 


“S Petrolom na projektu odvečne toplote sodelujemo že nekaj let, na razpolago pa imajo še kar nekaj rešitev, ki bi jih lahko v zelo veliki meri uporabili s še bolj tesnim povezovanjem z jeklarskimi družbami Skupine SIJ.” 


Črpalke sistema daljinske toplote

Črpalke sistema daljinske toplote. 

Pri projektu gre za prvi projekt povezovanja jeklarske industrije in sistema daljinskega ogrevanja ter koristne izrabe odvečne toplote metalurških procesov za namene ogrevanja, s katerim se izboljšuje konkurenčnost obeh panog, zmanjšujejo se emisije toplogrednih plinov in s tem vplivi na okolje. 

Realizirani projekt kaže tudi enega od možnih načinov prehoda v nizkoogljično družbo ter krožno gospodarstvo. Ta primer dobre prakse bo zagotovo spodbuda za realizacijo še kakšnega podobnega projekta v skupini Petrol, saj je potenciala za koristno izrabo odvečne toplote še veliko, potrebno je le povezati prave deležnike in najti ustrezne ponore. 


Mag. Andreja Urbančič, Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost (IJS CEU): “Na področju daljinskega ogrevanja danes v Sloveniji še ni veliko primerov izkoriščanja odvečne toplote. Praviloma gre za ukrepe, ki so ekonomsko zelo zanimivi, tako da je potencial velik.” 


“Primer SIJ Metal Ravne, ki je tako s tehnološkimi kot organizacijskimi rešitvami omogočil izkoriščanje dela odpadne toplote za ogrevanje sanitarne vode v občini, nedvomno sodi med primere dobre prakse in je še posebej spodbuden, ker poleg učinkovite rabe energije za zmanjševanje ogljičnega odtisa hkrati predstavlja tudi primer povezovanja deležnikov in sodelovanja z lokalno skupnostjo. Sodelovanje in povezovanje je v krožnih modelih gospodarstva ključno in bo postajalo vedno bolj nepogrešljivo za ustvarjanje dodanih vrednosti,” poudarjajo na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP). 


Mag. Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in direktorica Circular Change, predsednica Evropske platforme za krožno gospodarstvo ECESP: “Projekt SIJ Metal Ravne je odličen primer krožnega gospodarstva in sodelovanja med partnerji, ki so se povezali prav zaradi spremenjene, krožne miselnosti, ki prinaša korist vsem udeleženim in širšemu lokalnemu okolju.” 


Sodoben nadzorni center ZGO Ravne

V sodobnem nadzornem centru z našimi strokovnjaki skrbimo za celovito energetsko upravljanje ZGO Ravne.