Znanje in podpora

Do pametnega mesta tudi z manjšim svetlobnim onesnaževanjem

Čeprav je problem svetlobnega onesnaževanja v primerjavi z drugimi vrstami onesnaževanja na prvi pogled videti majhen, se v Petrolu zavedamo, da prekomerno razsvetljevanje okolja predstavlja resen problem. Z izbiro ustreznih, sodobnih svetil lahko pri energetsko učinkovitih prenovah javne razsvetljave občutno zmanjšamo stroške električne energije ob hkratnem bistvenem znižanju svetlobnega onesnaževanja.  

“Svetlobno onesnaževanje spada med najbolj problematična onesnaženja, ker se umetna svetloba širi na velike razdalje. Svetloba, ki gre iz svetilke pod nizkim kotom blizu vodoravnice potuje 200 kilometrov daleč preden zapusti Zemljino atmosfero. Umetna svetloba vpliva na okolje, ljudi (motnje spanja), živali (posebej na nočno aktivne), astronomska opazovanja in videz (posebej nočni) pokrajine, ki je pri nas zaradi pretiranega osvetljevanja že močno degradiran,” pojasnjuje Herman Mikuž s Fakultete za matematiko in fiziko.  

Fizikalno svetlobno onesnaženje opišemo z gostoto svetlobnega toka izsevanega v smeri, kjer osvetlitev ni potrebna. 

Poskus omejevanja svetlobnega onesnaževanja 

Kot poudarja Mikuž, je Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, ki je bila sprejeta leta 2007, do neke mere omejila svetlobno onesnaževanje. "Bistveni določili sta prepoved svetenja nad vodoravnico in omejitev porabe električne energije za razsvetljavo občinskih in javnih površin, ki jih upravlja občina na 44,5 kWh na prebivalca." 

A je uredba pomanjkljiva, meni Mikuž.  

Uredba po sogovornikovih navedbah namreč ne predpisuje barvne temperature svetlobnih virov. "Ko je bila sprejeta, so bile v uporabi skoraj izključno natrijeve svetilke s poudarjenim rumeno-oranžnim spektrom, ki je za okolje dokaj prijazen, v nasprotju s svetilkami, ki imajo v spektru veliko, za okolje manj sprejemljive, modre svetlobe."  

Za izboljšanje stanja bi bilo po sogovornikovih navedbah potrebno v uredbi dodatno znižati omejitev porabe elektrike na prebivalca, omejiti barvno temperaturo emitirane svetlobe novih energetsko učinkovitih svetilk in ponovno uvesti monitoring, ki je bil ukinjen, a je za spremljanje uredbe ključen. “Obenem je nujen dogovor, katere lokacije lahko osvetljujemo in katere ne.”  

Kot trdi Mikuž, je energetska učinkovitost le en vidik pri osvetljevanju.  

“Manjka tudi razmislek, zakaj in kje je sploh smiselno osvetljevati. Žal 59. člen Pravilnika o projektiranju zapoveduje osvetljevanje praktično vse prometne infrastrukture v naseljih in tudi izven njih.” Sogovornik ob tem navaja primer Avstrije, kjer se tega problema zavedajo in so pri nameščanju razsvetljave zelo restriktivni.  

Javna razsvetljava na Bledu

Bled, eden izmed najbolj obiskanih turističnih krajev v Sloveniji, je zahteval še posebej premišljen pristop k prenovi javne razsvetljave. Ob Blejskem jezeru smo tako pomagali namestiti okolju prijazna svetila, ki so zmanjšala svetlobno onesnaževanje in obenem ohranila estetsko lepoto okolice. 

Večja energetska učinkovitost in manjše svetlobno onesnaževanje 

Po ugotovitvah Mednarodne agencije za energijo bo potrebno do leta 2025 za 50 odstotkov zmanjšati tudi porabo električne energije za razsvetljavo.  

S trpežnimi in visoko učinkovitimi LED svetili se v povprečju prihranki rabe električne energije gibljejo od 60 do 80 odstotkov, kar obenem pomembno prispeva k zniževanju ogljičnega izpusta. Petrolovi strokovnjaki na področju razsvetljave pa ob vsaki energetsko učinkoviti prenovi javne razsvetljave posvečamo veliko pozornost tudi ustreznemu izboru novih svetil z vidika svetlobnega onesnaževanja in upravljanju ter monitoringu obnovljenih sistemov javne razsvetljave.  

Svetlobno onesnaženje je prekomerno osvetljevanje okolja, kot posledica premočnih in neustrezno usmerjenih in neusmerjenih umetnih virov svetlobe.  

Vsa nova vgrajena svetila sledijo leta 2007 sprejeti Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja, ki med drugim določa mejne vrednosti in ukrepe glede emisij svetlobe v okolje. Vpliv posameznega tipa svetilke na svetlobno onesnaževanje je namreč povezan z deležem svetlobnega toka, ki ga svetilka oddaja nad horizontalno ravnino, kar povzroča bleščanje, osvetljuje nočno nebo in je obenem tudi nekoristno izgubljanje energije.  

V Petrolu optimiziramo sisteme javne razsvetljave z okolju prijazno razsvetljavo. Gre za okolju prijazne svetilke – pravilno montirana svetila, ki svetlobe ne oddajajo nenadzorovano v vseh smereh, ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico, imajo ustrezni spekter ter barvo svetlobe, so nepredušno zaprta, kar žuželkam preprečuje, da bi se ujele vanje in imajo praviloma možnost regulacije električne moči in posledično svetlobnega toka. 

Investicije v celovite rešitve v Petrolu realiziramo preko javno-zasebnega partnerstva, z modelom koncesije ali energetskega pogodbeništva.  

Pametna svetilka = pametno mesto 

Svetlobna infrastruktura predstavlja eno najpomembnejših infrastruktur v razvoju koncepta pametnega mesta.  

V zadnjih letih vloga pametne razsvetljave v mestih in urbanih središčih narašča, saj je učinkovita in pametna razsvetljave eden izmed ključnih gradnikov informatizacije pametnih mest. Svetilke pridobivajo na funkcionalnosti, s tem pa narašča njihov potencial uporabe in povezljivosti.  

Mesta se zato vedno pogosteje odločajo, da ob menjavi vseh svetilk v obsegu do 10 odstotkov na smiselnih področjih sočasno uvedejo tudi sistem pametne razsvetljave ali "smart lighting". S tem poleg energetske učinkovitosti dosežejo, da del svetilk služi tudi za senzoriko in kot telekomunikacijske točke.  

Pametna svetilka: 

  •  omogoča nadzor mirujočih in dinamičnih prometnih tokov ter varovanja splošne javnosti, 
  •  predstavlja telekomunikacijsko točko, 
  •  zagotavlja nadzor delovanja v realnem času za potrebe optimizacije stroškov vzdrževanja, 
  •  predstavlja rešitev za zbiranje okoljskih parametrov za potrebe nadzora, poročanja in zagotovitve ustrezne osvetljenosti, 
  •  predstavlja rešitev za uravnavanje tekočega prometa in usmerjanje na parkirna mesta, 
  •  je polnilna infrastruktura za pametna mesta. 

V Petrolu za zajem podatkov v realnem času in njihovo nadaljnjo rabo uporabljamo sodobno IoT platformo Tango ter tako mestom, regijam, industriji, javnemu in storitvenemu sektorju ter poslovnim odjemalcem nudimo možnosti za ciljno in optimalno upravljanje in vzdrževanje sistemov razsvetljave. 

Posledice svetlobnega onesnaževanja so previsoki stroški lokalnih skupnosti za električno energijo, moteč vpliv na promet, človeka in ostala živa bitja. 

Primeri dobre prakse in Petrolove rešitve 

Občina Brda

“Občina Brda je že pred leti zaznala problem tako svetlobnega onesnaževanja kot tudi velike porabe energije za delovanje javne razsvetljave in s tem povezanih stroškov, zato je z vso resnostjo pristopila k reševanju tega problema. S partnerjem v tem projektu, družbo Petrol, smo skušali najti rešitev, ki bi zadovoljila oba. Za najprimernejšo rešitev problematike se je izkazala celovita obnova sistema javne razsvetljave in podelitev koncesije.”  

Kot poudarjajo v občini, so po zamenjavi svetilk porabo električne energije in posledično stroškov več kot prepolovili. Poraba električne energije je pred prenovo in menjavo svetilk v letu 2012 znašala 473 MWh, v letu 2018 pa se je znižala na 191 MWh.  Prihranki na letnem nivoju znašajo tako 282 MWh; okoljski prihranki (ton CO2/leto), po tehničnih smernicah učinkovite rabe energije (URE), pa znašajo 150 ton CO2/leto.

“Družba Petrol se je pri tem projektu izkazala za zanesljivega partnerja, zato smo razširili področje sodelovanja tudi na druga področja, predvsem glede reševanja problemov energetske učinkovitosti javnih stavb ter dobavo energije.” 

Občina Brda in Petrol


Občina Koper 

Brez sprejete Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja bi bilo stanje na področju javne razsvetljave v Sloveniji danes precej slabše, menijo v občini Koper, kjer so se za prenovo razsvetljave odločili tako zaradi problematike svetlobnega onesnaževanja, kot tudi z vidika porabe električne energije.  

V Kopru je Petrol z omogočanjem 7,5-milijonske investicije v pogodbeni dobi zamenjal in predelal preko 10.000 svetilk, pri čemer je upošteval tudi vizualne posebnosti za ohranitev arhitekturne celovitosti mesta. Prenovili smo tudi 303 prižigališča in vzpostavili energetsko knjigovodstvo ter center za prijavo napak v delovanju. Najpomembnejši je prihranek porabe električne energije.  

Tako je poraba električne energije pred prenovo v letu 2011 znašala 4.928 MWh, v 2018, po prenovi in menjavi svetilk, pa 2.359 MWh. Prihranki na letnem nivoju znašajo 2.568 MWh; okoljski prihranki (ton CO2/leto) po tehničnih smernicah URE pa 1.361 ton CO2/leto. 

Prenova razsvetljave Koper