Znanje in podpora

Daljinsko ogrevanje, trajnosten in ekonomičen način ogrevanja

Ogrevanje stavb je danes eden izmed največjih onesnaževalcev, ki znatno prispeva k deležu toplogrednih izpustov. Ogrevanje in hlajenje stavb poleg tega porabita kar polovico energije proizvedene v Evropski uniji. Okoljevarstvenega in ekonomskega izziva se mesta lotevajo tudi z vzpostavitvijo pametnih sistemov daljinskega ogrevanja. Preberite, zakaj.

V mestih in urbanih središčih, kjer ogrevanje stavb še vedno prispeva k precejšnjemu deležu izpustov ogljikovega dioksida, strategija Evropske komisije zajeta v t.i. “Zimski paket” predvideva porast ogrevanja zgradb s priključitvijo na sisteme daljinskih ogrevanj. Trendi in usmeritve pa narekujejo vrsto ukrepov v obstoječih in novih sistemih daljinskega ogrevanja, ki bodo doprinesli k čistejšemu okolju in prijaznejši oskrbi, kar pa dandanes brez pomoči digitalizacije skorajda ni moč doseči.

Ogrevanje in hlajenje stavb porabita kar polovico energije proizvedene v Evropski uniji (EU), velik del te energije pa je izgubljen. Vsak sektor, ki porablja energijo za ogrevanje in hlajenje, ima velik potencial za znižanje stroškov proizvodnih virov, povečevanje učinkovitosti in prehod na obnovljive vire energije (OVE). Evropska komisija je tako leta 2016 sprejela sveženj ukrepov “Čista energija za vse Evropejce”, bolj znan pod imenom “Zimski paket”, s katerimi je, spoštujoč Pariški sporazum o zavezah nižanja ogljičnega odtisa, podala usmeritve za nadaljnjo energetsko tranzicijo v čistejše in dostopnejše energetske sisteme.

Daljinsko ogrevanje je način ogrevanja, pri katerem toploto prenašamo od centralnega vira k porabnikom po cevnem omrežju.

Poleg zmanjševanja rabe toplotne energije v stavbah, ki jo dosežemo z izboljšavami toplotnega ovoja, tehnološkimi ukrepi energetske prenove ter menjavo stavbnega pohištva, narekujejo usmeritve iz Zimskega paketa vrsto ukrepov v pametne, učinkovite in trajnostne sisteme ogrevanja in hlajenja, kot tudi, da morajo postati sistemi daljinskega ogrevanja ključni vir ogrevanja v mestih. Poleg tega naj se uvedejo nacionalni energetski in podnebni načrti za spodbujanje naložb v sektorju ter najmanj 32 odstotkov obnovljivih virov energije in energetska učinkovitost vsaj 32,5 odstotka do leta 2030.


Bodite vedno na tekočem

Izbor najpomembnejših vsebin iz naše zakladnice znanja vam enkrat na mesec brezplačno pošljemo v vaš elektronski nabiralnik.

Prijavite se na e-novice

V Sloveniji Energetski zakon (EZ-1) sistemom daljinskega ogrevanja obenem nalaga, da je do leta 2020 na letnem nivoju zagotovljena toplota iz vsaj enega od naslednjih virov:

  • Vsaj 50 % toplote proizvedene iz obnovljivih virov energije
  • Vsaj 50 % odvečne toplote
  • Vsaj 75 % toplote iz soproizvodnje ali
  • Vsaj 75 % kombinacije toplote iz prvih treh alinej.
Trendi in ovire razvoja omrežij daljinskih ogrevanj

Razvoj sistemov nove generacije daljinskega ogrevanja se odvija v smeri čim večje izrabe odvečne toplote in obnovljivih virov energije (OVE) ter zniževanja temperature sistemske vode, pojasnjuje predsednik Slovenskega združenja za energetiko (SZE) prof. Alojz Poredoš. “S tem bomo lahko zajeli večje količine nizkotemperaturne toplote za posredno izrabo preko daljinskega o