Znanje in podpora

Z vetrom ustvarjamo novo energijo

Obnovljivi viri v Sloveniji večinoma temeljijo na vodni energiji, v primerjavi z EU imamo majhen delež sončne in vetrne energije, oba vira tudi znatno počasneje uvajamo kot v drugih članicah EU. V Petrolu želimo prispevati svoj delež pri doseganju zavezujočih ciljev naše države na področju uvajanja obnovljivih virov, zato intenzivno vlagamo v proizvodnjo elektrike iz vetrnih, sončnih in hidroelektrarn. 

Iz obnovljivih virov (OVE) že zdaj proizvedemo 150 gigavatnih ur (GWh) elektrike, kar zadošča za skoraj 30.000 uporabnikov oz. polovico Petrolovih kupcev elektrike. Ker smo se zavezali k trajnostnemu razvoju, želimo do leta 2025 razviti za 500 GWh letne proizvodnje elektrike samo iz obnovljivih virov, kar bo zadostilo potrebam 100.000 odjemalcev.  

Dejstvo je, da se še nobeno področje v energetiki ni razvijalo tako hitro, kot se razvija in raste ravno področje pridobivanja električne energije iz OVE. Razlog je na dlani: potrebe po energiji se v svetovnem merilu povečujejo v vseh segmentih – v industriji, transportu, v gospodinjstvih, na področju ogrevanja in hlajenja. Zavedati pa se moramo, da so zaloge neobnovljivih virov omejene, predvsem pa ne smemo zanemariti njihovega (škodljivega vpliva) na podnebne spremembe. 

Največji izziv prihodnosti je torej, kako zagotoviti dovolj energije in hkrati ohraniti naš planet. V Petrolu se zavedamo, da lahko trajnostno in okoljsko sprejemljivo preskrbo z energijo zagotovimo le tako, da obnovljive vire uvajamo ob hkratni učinkoviti rabi energije, zato so naše aktivnosti prvenstveno usmerjene v zmanjševanje porabe energije in optimiziranje potreb, pri čemer potrebno energijo zagotavljamo pretežno iz OVE. Svojim odjemalcem – tako gospodinjskim kot tudi industrijskim – želimo zagotavljati čisto energijo po konkurenčnih pogojih.  

Veter bo do leta 2030 postal največji vir električne energije v EU. 

To je bil tudi eden od razlogov, da smo se odločili vlagati v vetrne elektrarne. Tehnologija se namreč zelo hitro razvija, stroški vetrnih elektrarn pa upadajo, zato v primerjavi s konvencionalnimi viri postajajo vse bolj konkurenčne. 

Vetrna energija ima med obnovljivimi viri velik potencial, a med evropskimi državami, ki ga izkoriščajo, je Slovenija na repu, saj imamo inštaliranih za manj kot 4 MW vetrnih elektrarn. Petrol je svojo prvo vetrno elektrarno postavil leta 2017 na Hrvaškem, v bližini Šibenika – devet vetrnic na vetrnem polju Glunča na leto proizvede 45–50 GWh čiste elektrike, kar zadostuje za potrebe približno 13.500–15.000 povprečnih gospodinjstev. Za zdaj projekte proizvodnje električne energije iz OVE izvajamo predvsem na Hrvaškem, v BiH in Srbiji, kjer je naravni potencial vetra, sonca in vode velik. 

Vlaganje v vetrne elektrarne v Evropi je sicer doživelo razcvet leta 2016, leto pozneje je vetrna energija pokrila že skoraj 12 odstotkov vseh potreb po električni energiji –  na Danskem 42 odstotkov, v Španiji 20 odstotkov, v Nemčiji 13 odstotkov in v Veliki Britaniji 11 odstotkov.  


Hranilniki energije 

V Petrolu veliko vlagamo tudi v razvoj hranilnikov energije oziroma baterij, ki bodo omogočale hrambo presežkov ustvarjene elektrike, s tem pa bomo lahko zagotavljali bolj uravnoteženo dobavo energije iz obnovljivih virov. V tem kontekstu se spreminja tudi vloga končnega uporabnika, ki ni več samo odjemalec, ampak tudi proizvajalec električne energije in s tem aktivni del sistema, ki omogoča, da energetski tok teče v obe smeri. 


* * *