Znanje in podpora

Koliko goriva lahko v resnici natočite v rezervoar vašega vozila?

Vprašanje, ki povprečnega voznika verjetno ne spravi v zadrego, saj jih večina vsaj približno ve ali vsaj oceni, koliko ga bo stal »poln tank«. V časih cenejših goriv to sicer ni bil tako pomemben podatek, danes, ko so cene goriv občutno višje in so še v vzponu, pa razumljivo to ni več tako postranskega pomena.

To je verjetno tudi razlog, da smo kupci danes bolj pozorni na količino goriva, ki ga natočimo v svoje vozilo. In če se zgodi, da se na računu izkaže večja količina kot običajno ali kot jo pričakujemo, to že lahko sproži določen dvom v točnost delovanja merilnih naprav na točilnem agregatu.

V Petrolu že nekaj časa zaznavamo naraščanje števila primerov, povezanih s problematiko količine natočenega goriva. Predvsem pri kupcih, ki v svoje vozilo natočijo več goriva, kot naj bi bila po podatkih proizvajalca vozila deklarirana prostornina rezervoarja, so taki pomisleki najpogostejši. Na ta »fenomen« smo zato tudi v Petrolu postali nekoliko bolj pozorni in zadevo tudi podrobneje raziskali. V nadaljevanju tega članka si bomo ogledali, kaj je bil predmet našega preverjanja in do kakšnih ugotovitev smo prišli.

Kaj so pokazale meritve?

Vsi točilni agregati vgrajeni na bencinskih servisih Petrola (BS) so podvrženi rednim letnim pregledom točnosti delovanja, ki jih tudi sicer določa zakon. Te izvaja za to posebej usposobljena in s strani države verificirana inštitucija (s pooblastilom Urada za meroslovje RS). Izvedbo takega pregleda potrjuje posebna nalepka znotraj steklenega okrova točilnega agregata, z oznako letnice veljavnosti.

Poleg rednih, je vsako leto izvedenih tudi nekaj deset izrednih pregledov, predvsem tam, kjer se pojavi sum oziroma pritožba kupca. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da niti eden od teh preverjanj ni pokazal odstopanj izven predpisanih tolerančnih okvirov. Še več, vsa preverjanja točnosti naprav za merjenje volumna iztočenega goriva, so pokazala visoko točnost teh naprav.

Kaj je torej razlog, da lahko v svoje vozilo ob enakem izhodiščnem stanju natočimo različno količino goriva?

Trdno prepričani v zanesljivost in točnost merilnih naprav na naših BS, smo zato želeli preveriti še kolikšna je dejanska prostornina rezervoarske posode na naključno izbranem vozilu. Predvsem nas je zanimalo kolikšna so lahko odstopanja od prostornine, ki jo v svojih navodilih navede proizvajalec. Ta je namreč vedno navedena v navodilih za uporabo vozila. Podatek je včasih naveden tudi kot »približna prostornina« rezervoarja, vendar brez navedbe kolikšna so možna odstopanja.

Prišli smo do naslednjih ugotovitev:

  • v rezervoar je pod določenimi pogoji ter ob povsem enakem izhodiščnem stanju mogoče natočiti sorazmerno dokaj različne količine goriva,
  • ob »deaktiviranju« posebnega tlačnega ventila, ki ureja odzračevanje rezervoarja, je v tega mogoče natočiti tudi občutno večjo količino goriva, kot jo deklarira proizvajalec vozila.

Seveda nas je zanimalo kaj so razlogi, zaradi katerih lahko pride do teh razlik ter pod kakšnimi pogoji.

Ključna ugotovitev: razlog za to se skriva v konfiguraciji in izvedbi rezervoarskega sistema za gorivo na vozilu.

Da rezervoar lahko nemoteno napolnimo mora ta seveda imeti izvedeno ustrezno odzračevanje. V njem je namreč zrak, poleg tega pa vstopajoče gorivo vsebuje tudi lahko hlapne komponente, ki se pri točenju uplinijo (naftni hlapi) in se v prostoru nad gladino goriva pomešajo z zrakom v rezervoarju. V preteklosti se je ta mešanica zraka in hlapov goriva izločala neovirano na prosto. Ker tako »obogatena« mešanica pomeni obremenitev za okolje, je danes večina vozil opremljena s posebnim tlačnim ventilom, ki regulira izpuste v okolje. Ta ventil je ponavadi vgrajen na koncu odzračevalne cevi rezervoarja, ki je praviloma speljana v okrov odprtine za točenje goriva. Sodobne točilne pipe na agregatih so namreč konstrukcijsko izvedene tako, da ob točenju novega goriva izhajajoče hlape iz rezervoarja prestrežejo in jih po posebni cevi vodijo nazaj v podzemni rezervoar bencinskega servisa. S tem se občutno zmanjšajo emisije naftnih hlapov v okolje.

Bolj, ko se pri točenju novega goriva bližamo stanju »polnega« rezervoarja, bolj se povečuje tudi nasičenost zraka z naftnimi parami v rezervoarju. Posledica tega je pov