Družba Petrol in Center odličnosti nizkoogljične tehnologije sta skupaj s partnerji v Lescah odprla prvo polnilnico s stisnjenim vodikom v Sloveniji. S tem je naša država nadoknadila vrzel na področju uvajanja novih tehnologij pri pogonskih gorivih in se vpisala na evropsko vodikovo pot. Izkoristek v gorivnih celicah je namreč še enkrat večji kot pri motorjih z notranjim zgorevanjem.
Na Petrolovem bencinskem servisu v Lescah stoji prva polnilnica s stisnjenim vodikom v Sloveniji. Projekt vodikove polnilnice je v današnji fazi še demonstracijskega značaja, zato je njeno delovanje primarno namenjeno pridobivanju izkušenj pri gradnji potrebne infrastrukture za javno oskrbo z vodikom v cestnem prometu. Partnerji tako pomagajo vzpostaviti učeče okolje za celotno državo in s tem oblikovati zakonodajni okvir za nadaljnjo gradnjo ter širitev novih tehnologij. Postavitev polnilnice, v vrednosti nekaj manj kot pol milijona evrov, je sofinancirana s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Proizvodnja vodika poteka prvenstveno iz obnovljivih virov (hidroelektrarne, sončna energija, biomasa, vetrna energija in plimovanje morja), zato se ob zgorevanju ponaša z nizkimi emisijami in nizkim ogljičnim odtisom. Za 1 kg vodika, ki ga pridobimo z elektrolizo, potrebujemo 8 kg vode in 162 MJ električne energije. Vodik se lahko uporablja kot gorivo v motorjih z notranjim zgorevanjem (po enakem principu kot fosilna goriva) ali za napajanje gorivnih celic, kjer se s kemično reakcijo v mini elektrarni znotraj prevoznega sredstva proizvaja električna energija, ki jo lahko uporabimo za pogon strojev ali napajanje drugih naprav. Izkoristek v gorivnih celicah je trenutno med 65 in 70 odstotki, kar je skoraj 100 odstotkov višje od izkoristka klasičnih motorjev z notranjim zgorevanjem.
Bencinski servis Lesce je bil izbran na podlagi umeščenosti v alpsko regijo, kjer vključene lokalne enote posebno pozornost namenjajo uporabi obnovljivih virov energije ter alternativnih pogonskih goriv. Naslednja lokacija, kjer naj bi stala druga vodikova polnilnica je Petrolov bencinski servis v Velenju.
Predsednik uprave družbe Petrol mag. Tomaž Berločnik je ob odprtju povedal: »Energetika predstavlja osrednje razvojno področje skupine Petrol. S tem mislim na uvajanje novih energetskih dejavnosti s področja plinske, toplotne, električne energije ter tudi alternativnih virov. Po polnilnicah za električne avtomobile smo s postavitvijo vodikove polnilnice ustvarili učeče okolje za nadaljnji razvoj alternativnih pogonskih goriv in se vpisali na evropsko vodikovo pot.«
Direktor Centra odličnosti nizkoogljične tehnologije CO NOT prof. dr. Milan Gaberšček je odprtje prve vodikove polnilnice pospremil z besedami: »Ponosni smo, da smo v sodelovanju s podjetjem Petrol postavili prvo vodikovo polnilnico v Sloveniji, ki bo prispevala k ustvarjanju nizkoogljične družbe. Odprtje polnilnice uresničuje želje in vizijo mnogih partnerjev CO NOT, katerih dolgoletno delo v laboratorijih in testnih poligonih bo končno v konkretni obliki zaživelo tudi v vsakdanjem življenju. Prepričani smo, da polnilnica v Slovenijo prihaja ravno v pravem trenutku, saj mnogi avtomobilski proizvajalci že v letu ali dveh napovedujejo prihod serijskih vodikovih avtomobilov.«
Glavni sestavni sklopi polnilnice
Delovno - polnilni sklop:
- nizko in visokotlačni (booster) kompresor
- naprave za polnjenje (200 in 350 bar)
- visokotlačni zalogovnik (baterija 4 jeklenk/400 bar)
Mesto za skladiščenje prednapolnjenih plinskih jeklenk (vodik/200 bar, dušik/krmiljenje)
Oprema za nadzor, validacijo, nadzor in obračunavanje polnjenega vodika
Umestitev v prostor
- Sklop treh zaokroženih in povezanih enot (kontejnerjev), ki tvorijo polnilnico je umeščen na obstoječi bencinski servis (BS konvencionalnih energentov), skladno z elaboratom eksplozijske ogroženosti in zasnove požarne varnosti
- Tehnološke povezave med sklopi postrojenja izdelane skladno s priporočili EIGA DOC 15/06 in EIGA 15196: Gaseus hydrogen installations
Tehnične karakteristike
- Tlak polnjenja: dve polnilni pipi - 200 in 350 bar
- možnost polnjenja osebnih vozil oz. avtobusov
- do 6 vozil dnevno, 6 kg vodika/avto
- čas polnjenja do 5 min
- nastavek za polnjenje z vodikom skladen z WEH TK17 (SAE J2799)
- polnilni mesti skladni z veljavnimi smernicami oz. SAE standardi
VODIK - Pomembnejše fizikalno kemijske lastnosti
| Izgled in agregatno stanje | brezbarven plin |
| Atomska masa | 1,00794(g/mol) |
| Gostota | 0,08988g/l(pri 0ºC in101,325kPa) |
| Tališče | -259,14ºC(14,01K) |
| Vrelišče | -252,87ºC (20,28K) |
| Trojna točka | 13,8033K(7,042kPa) |
| Toplotna kapaciteta | 28,836J/(mol◦ K)(25ºC-H2) |
| Toplotna prevodnost | 180,5mW/(m◦ K)pri 300K |
Viri vodika
| Zemeljski plin | 48 % |
| Tekoča fosilna goriva | 30 % |
| Premogi | 18 % |
| Elektroliza vode | 4 % |
Energetska gostota vodika in primerjava z ostalimi gorivi
| Plinasta goriva | kWh/kg | kg/l |
| Vodik, 1 bar | 33.472 | 0,00009 |
| Vodik, 100 bar | 33.472 | 0,0063 |
| zemeljski plin | 14.900 | 0,00008 |
| metan | 13.330 | 0,008 |
| propan | 14.270 | 0,0019 |
| Tekoča goriva | kWh/kg | kg/l |
| tekoči vodik | 33.472 | 0,07 |
| tekoči metan | 13.900 | 0,42 |
| metanol | 5.560 | 0,8 |
| etanol | 8.260 | 0,8 |
| kerozin | 12.630 | 0,8 |
| diesel | 11.770 | 0,9 |
| amoniak | 5.170 | 0,7 |
| benzen | 11.650 | 0,9 |
| Trdna goriva | kWh/kg | kg/l |
| les | 4.710 | 0,56 |
| premog | 8.640 | 1,4 |