Električni avtomobili, ki prihajajo tudi na slovenski trg, so neposredno nadomestilo za dizle, ki so še pred kakim desetletjem in pol veljali za vozila prihodnosti. Odlikovala jih je nizka poraba goriva, svoje pa so naredile tudi nizke cene energenta, zaradi česar so, povsem razumljivo, postali številka ena po prodaji. Septembra 2015 pa je bilo z izbruhom afere “dieselgate” vsega konec. Prodaja dizlov je začela strmo padati, konec lanskega leta pa so dizli v Evropi predstavljali le še dobro tretjino prodaje vseh novih avtomobilov. Največji delež prodaje so sicer pričakovano zavzeli bencinski avtomobili, a na dolgi rok bo prihodnost pripadla električnim avtomobilom. Vas zanima zakaj?
Najprej se dotaknimo delovanja enega in drugega avtomobila.
Delovanje dizelskega motorja je v osnovi enako že vse od njegovega nastanka pred več kot sto leti. Pojasnjeno na kratko: dizelski motor spada v kategorijo motorjev z notranjim izgorevanjem, pri katerih gorivo izgoreva znotraj vžigalnih komor, torej znotraj valjev. Najprej v valj – takrat, ko se ta odmika in znotraj cilindra ustvarja prostor – pod pritiskom vstopi zrak. Valj nato poskrbi za še dodatno stiskanje zraka, hkrati pa v cilinder vstopi še dizelsko gorivo. Nastala mešanica se nato samodejno vžge, ob tem pa potisne bat navzdol, s čimer zavrti ročično gred motorja in tako požene avtomobil v gibanje. V četrti fazi se nato cilinder znova zapre, pri čemer nastali plini izstopijo iz zgorevalne celice ter tako naredijo prostor za svež zrak in novo eksplozijo.
Delovanje električnega avtomobila je manj kompleksno in na nek način celo bolj enostavno. Vse se začne pri baterijskem sklopu, ki deluje podobno kot rezervoar za gorivo pri dizlu. V njem se nahaja več sto ali celo več tisoč litij-ionskih celic. Te preko električne polnilnice – hitre z enosmernim tokom ali pa polnilnice z eno- oziroma trifaznim izmeničnim tokom – napolnimo z elektriko. Elektrika nato poganja elektromotor, ki navor preko enostopenjskega (pri zelo športnih električnih avtomobilih pa večstopenjskega) menjalnika prenese na kolesa.
Povsem preprost sistem torej, ki bo v prihodnje zagotovo nadomestil relativno kompleksen motor z notranjim izgorevanjem.
Kaj pa stroški nakupa?
Roko na srce, to bi bilo teoretično izvedljivo že sedaj, vsaj če gledamo iz vidika stroškov vzdrževanja električnih avtomobilov v primerjavi z dizli.
Za povprečen električni avtomobil bomo danes v Sloveniji odšteli okrog 35.000 evrov. Vendar pa ceno že ob nakupu za 7.000 evrov zbije subvencija, ki jo vsakemu kupcu električnega avtomobila ponudi Eko sklad. Cena tako že takoj pade na približno 28.000 evrov, kar je sicer še vedno nekoliko več, kot boste recimo odšteli za primerljiv dizelski avtomobil - ki pa je, če primerjate primerljiva vozila in tako pri dizlu dodate še samodejni menjalnik in primerljivo opremo, cenovno že zelo blizu električnemu avtomobilu.
A ugodnosti se tukaj še ne končajo.
Eko sklad namreč omogoča tudi ugodne kredite za nakup električnih avtomobilov. To pomeni, da bo obrestna mera znašala le 1,3 odstotka, kar je približno štirikrat manj, kot za nakup klasičnih avtomobilov ponujajo banke. Ob tem velja, da lahko višina kredita znaša do 40.000 evrov – dovolj za nakup večine električnih avtomobilov. Če se tako odločimo za nakup dizelskega avtomobila v vrednosti 28.000 evrov, bomo v šestih letih za obresti namenili še dodatnih 1.456 evrov. Pri električnem avtomobilu bo to doplačilo ob istem znesku in že upoštevani subvenciji na račun nižje obrestne mere znašalo le 364 evrov, kar pomeni takojšen prihranek pri nakupni ceni v višini slabih 1.100 evrov.
Mesečni obrok za električni avtomobil bo tako znašal slabih 394 evrov, kar pa seveda niso edini mesečni stroški. Tako kot pri klasičnem avtomobilu je namreč tudi tukaj potrebno prišteti zavarovanje. Drugače je z nadomestilom za uporabo cest, ki ga pri električnih avtomobilih vsaj zaenkrat še ni potrebno plačati. V praksi to v primerjavi s povprečnim dizelskim avtomobilom pomeni še dodatnih 136 evrov prihranka na leto.
Ceno električnega avtomobila bistveno zniža subvencija, ki jo za nakup e-vozil ponuja Eko sklad.
Največji prihranek je pri gorivu
Največji prihranek električnega avtomobila pa je zagotovo v porabi goriva.
Recimo, da na leto prevozimo v povprečju 24.000 kilometrov, kar znese 2.000 kilometrov mesečno. V primeru, da naš dizelski avtomobil porabi v povprečju 6 litrov goriva na 100 kilometrov, bomo na mesečni ravni porabili 120 litrov goriva. Ob ceni 1,234 evrov za liter dizelskega goriva bomo tako zgolj za dizelsko gorivo namenili še dodatnih 148 evrov na mesec ali 1.777 evrov na leto.
S tem zneskom bi lahko pokrili polne štiri obroke nakupa električnega avtomobila, ostalo pa bi nam še za pol petega obroka. Ob enakem številu prevoženih kilometrov bomo za elektriko električnega avtomobila s porabo 15 kilovatnih ur in ceni 10 centov na kilovatno uro plačali 1,5 evra na 100 prevoženih kilometrov. Na mesec to znese 30 evrov, na letni ravni pa 360 evrov ali le nekaj manj kot en mesečni obrok za nakup električnega avtomobila. V šestih letih, kolikor bi trajalo odplačevanje dizelskega ali električnega avtomobila, pa bi razlika v porabi nanesla že na 8.424 evrov. To pa še pred upoštevanjem stroškov servisov, ki so pri električnih avtomobilih znova občutno nižji.
Nakup električnega avtomobila je tako brez pomislekov bolj racionalna izbira.
Še več: izkušnje lastnikov električnih avtomobilov, ki so jih kupili s pomočjo Eko sklad kredita kažejo, da (pri tistih, ki mesečno prevozijo dovolj kilometrov) prihranek pri gorivu že pokrije en obrok. Prihranijo torej praktično za celoten obrok kredita, ki bi ga plačevali za klasičen avtomobil.
Z vidika stroškov je na dolgi rok električni avto že danes primerljiv z dizelskim.
Električni avto: da ali ne?
Vidimo lahko torej, da je že z vidika stroškov električni avto na dolgi rok že danes primerljiv z dizelskim, ob tem pa je v danem obdobju bistveno manjši tudi njegov vpliv na okolje.
Medtem ko bo dizel v 100.000 prevoženih kilometrih neposredno in posredno v zrak izpustil 129 ton CO2, bo ta številka pri električnem avtomobilu, upoštevajoč proizvodnjo vozila in same električne energije, znašala 56 ton. Seveda pa je pričakovati, da se bodo te številke v prihodnje s čistejšimi viri energije še znižale, nižje pa bodo tudi cene električnih avtomobilov. Hkrati bodo električni avtomobili sčasoma postali cenejši tudi na račun bolj razširjene in cenejše proizvodnje njihove najdražje komponente: baterijskega sklopa.