Znanje in podpora

E-mobilnost: 130 let razvoja

Ste vedeli, da so električni avtomobili starejši od tistih z bencinskimi in dizelskimi motorji? Kljub temu, da je videti, kot da je e-mobilnost na vrata naših življenj potrkala šele pred kratkim, pa je tehnologija stara že več kot 130 let!

Električni avtomobili so zgodovinsko gledano stari vsaj toliko kot avtomobili z motorji z notranjim izgorevanjem. Hkrati z razvojem motorjev na notranje so se povečale tudi kapacitete električnih baterij in uporabnost elektromotorjev, zato so se obe vrsti avtomobilov dolgo časa soobstajali in tudi uspešno tekmovali med seboj.  A nizke cene in lahek dostop do naftnih derivatov so jih za nekaj desetletij  potisnili v ozadje, in šele sodobna skrb za okolje, želja po prehodu k nizkoogljični družbi ter hiter razvoj baterij sta jih spet obudila – in potisnila v ospredje mobilnosti.

Čisti in tihi

Električni avtomobili, kakršni so bili električni avto Thomasa Parkerja (ki velja za prvi  serijsko izdelani električni avto), pa Flocken Elektrowagen, Electrobat ali Detroit Electric, so bili zaradi čistega in tihega delovanja in udobne vožnje sprva celo bolj  priljubljeni od bencinskih. Priljubljeni so bili tudi zato, ker je bil njihov zagon preprost in zanesljiv, zagon bencinskih pa je zahteval nezanesljiv in nevaren ročni zaganjalnik.

Električni avtomobili so sodelovali tudi na dirkah, osvojili pa so tudi prvi uradno zabeleženi rekord v hitrosti vožnje. 18. decembra 1898 je francoski grof Gaston de Chasseloup-Laubat v parku Acheres blizu Pariza z električnim avtomobilom Jeantaud dosegel hitrost 63,159 kilometra na uro.

Hibridni avtomobil Lohner iz leta 1902. Vir slike: Porsche.

Porschejeva vloga

Pomembna vloga je pripadla Ferdinandu Porscheju. Ko je delal v dunajski tovarni Lohner je razvil električni avtomobil P1, pozneje pa tudi Lohner Mixte, prvi pravi hibridni avtomobil, v katerem je majhen bencinski motor poganjal dinamo, ki je proizvajal elektriko za elektromotorje na kolesih.

Med obema svetovnima vojnama so se električni avtomobili poslovili iz sveta množičnega avtomobilizma. Električna omrežja se niso razvijala dovolj hitro, dosegi so ostali omejeni, avtomobili z motorji na notranje zgorevanje pa so se dovolj razvili, da so ljudje prezrli njihove slabosti. Poleg tega so postala laže dostopna tudi fosilna goriva.

Prvi sodobni električni avtomobili

Do popolnega umika električnih avtomobilov iz sveta avtomobilizma kljub temu ni prišlo.

Peugeot je v okupirani Franciji izdeloval dvosedežni električni avtomobilček VLV, po drugi svetovni vojni pa je na Japonskem vozil električni avtomobilček Tama. Mitsubishi je leta 1966 za elektrodistributerja Tepco z elektromotorjem opremil mestnega malčka Minica, angleški Ford pa je v šestdesetih letih izdelal peščico električnih avtomobilčkov Comuta. BMW je za olimpijske igre v Münchnu leta 1972 elektrificiral BMW 1602. V električni pogonu se je poskusil tudi Renault, ki je elektrificiral Renaultu 5 in Renault Clio prve generacije, poskusov raznih proizvajalcev pa je bilo še veliko več.

Leta 1993 je General Motors predstavil avtomobil, ki je obveljal za prvi serijski električni avtomobil nove dobe, Impact EV-1. Izdelali so ga le v nekaj sto primerkih in ga prodajali le v Kaliforniji, kjer so morali ustreči zahtevam po določenem deležu električnih avtomobilov v ponudbi. Pod njegovo aerodinamično karoserijo sta se skrivala dva motorja z močjo 102 kilovatov, ki sta ga do 100 kilometrov na uro pospešila v 8,2 sekunde, po šesturnem polnjenju baterij pa je lahko prevozil okrog 110 do 120 kilometrov.