Stanovanje, katrega ste postali lastnik, je del stavbe z več posameznimi deli, kar pomeni, da gre za skupno odjemno mesto toplote. Na skupnih odjemnih mestih toplote ni mogoče sklepanje individualnih pogodb. Pogodba o dobavi in odjemu toplote je sklenjena z upraviteljem stavbe in velja za vse končne odjemalce. Končni odjenamalec toplote je lahko lastnik ali uporabnik stanovanja, pri spremembi uporabnika ali lastnika v stavbi z več posameznimi deli se spremeni samo naslovnik oz. prejemnik obračuna toplote, pogoji dobave in odjema toplote ostajajo enaki.

Cena daljinske toplote za večstanovanjski objekt je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela cene. V primeru distribucije toplote s strani gospodarske javne službe gre za regulirano dejavnost, zato se vsaka sprememba cena posreduje v pregled in odobritev na Agencijo za energijo. Vsebina cene je predpisana z Aktom o metodologiji za oblikovanje cene za daljinsko toploto (Uradni list RS št.: 103/23, 106/24 in 76/25), ta v 9. členu določa merila upravičenih stroškov tako za fiksni kot za variabilni del cene.

• Fiksni del cene toplote se zaračunava mesečno preko celega leta in zajema neodvisne stroške od porabe toplote kot so amortizacija, stroški dela, strošek materijala itd.). Ti stroški so obračunani preko obračunske moči, razdeljni med končne odjemalce po ogrevalni površini posameznega stanovanja, kar predpisuje Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (Uradni list RS št.: 60/2009, 87/2011 in 85/2013), 25. člen -Delitev stroškov po površini .
• Variabilni del stroška se zaračunava v kurilni sezoni in zajema stroške, odvisne od porabe toplote kot so: poraba goriva, elektrike, vode itd. Variabilni del ima v ozadju delilnik oz delitvene % o porabi toplote pri posameznem končnem odjemalcu. Delitvene % pripravi izvajalec delilnika, izbran s strani etažnih lastnikov, na podlagi predpisov iz Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS št.: 82/2015 in 61/2016 ).

Odklop odjemalca z daljinskega ogrevalnega sistema ureja več predpisov: Zakon o oskrbi toplote iz distribucijskih sistemov (ZOTDS Uradni list RS, št. 44/22 ); Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote na posameznem geografskem območju (SON) in Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE-1, Uradni list RS, št. 112/25 ). Vsi skupaj določajo pogoje za odklop od distribucijskega sistema toplote.

Odjemalec daljinskega ogrevanja ima pravico do odklopa če izpolnjuje vse tri pogoje iz 83. člen ZSROVE-1:

1. sistem ni energetsko učinkovit , Agencija za energijo letno objavlja seznam (ne)učinkovitih sistemov na povezavi: https://www.agen-rs.si/izvajalci/toplota/ucinkoviti-distribucijski-sistemi
2. odjemalec projektira in celovito energetsko prenovi stavbo v skoraj ničenergijsko ali brezemisijsko stavbo
3. ima stavbo, ki ima letno potrebno toploto za ogrevanje pod 4.000 kWh in se v celoti ogreva na obnovljive ali nizkoogljične vire (člen 83 ZSROVE-1).

Člen 30 (1) ZOTDS določa, da odjemalec, ki je imetnik soglasja za priključitev, lahko zahteva od distributerja toplote (Petrola), da odklopi celo stavbo, vendar mora predhodno pridobiti soglasje Petrola. Odjemalec odpove pogodbo o dobavi toplote s 30-dnevnim odpovednim rokom v pisni obliki s priporočeno poštno pošiljko ali z osebno vročitvijo na sedežu distributerja, pri čemer tak odstop ni mogoč, če je podan s strani posameznega odjemalca na skupnem odjemnem mestu. Vlogo za odklop na skupnem odjemnem mestu lahko podajo le vsi končni odjemalci skupaj s 100 % soglasjem (člen 30(2) ZOTDS).

Treba je tudi ločiti pravico do odstopa od pogodbe o dobavi toplote od pravice do odklopa od distribucijskega sistema. Odstop od pogodbe o dobavi je namreč zgolj predpogoj za odklop od distribucijskega sistema, ni pa mogoče enačiti pogojev za obe situaciji. V primeru odstopa od Pogodbe o dobavi toplote bo prenehala zgolj odjemalčeva obveznost plačila, ki je vezana na količino dobavljene toplote (variabilni strošek), ne pa tudi obveznost plačila, ki je vezana na sam priključek (fiksni strošek). To pomeni, da odjemalec, ki ne bo odjemal toplote, bo še naprej plačeval fiksni del cene toplote.

Če je bila pogodba o dobavi toplote sklenjena pred uveljavitvijo zakonodaje (kot sta Zakon o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov – ZOTDS in Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije – ZSROVE-1), zgolj dejstvo, da je pogodba starejša od teh zakonov, ne pomeni, da se nova zakonodaja za pogodbeno razmerje ne uporablja. Zakoni sicer praviloma ne učinkujejo za nazaj. Zato ZOTDS ali ZSROVE-1 ne moreta poseči v že zaključena pravna dejstva in pravne posledice, ki so nastale pred njuno uveljavitvijo. Vendar pa se za trajna obligacijska razmerja (kamor pogodbe o dobavi toplote sodijo) od uveljavitve nove prisilne zakonodaje naprej uporabljajo tudi nove kogentne norme, če zakon ne določa drugače. Zato je treba v primeru zahteve za odklop upoštevati predpise, ki veljajo v času podaje zahteve za odklop. Če bi zahtevo za odklop podali pred uveljavitvijo teh kogentnih predpisov, bi bila situacija seveda drugačna.

Ker je torej treba uporabljati kogentne določbe trenutno veljavnih predpisov (omenjeni ZOTDS, ZSROVE-1 in SON), lahko dojemalec sicer skladno s členom 30(1) ZOTDS zahteva odklop, vendar mora predhodno pridobiti soglasje Petrola, pri čemer Petrol preveri upravičenost odklopa skladno z določbami teh aktualnih predpisov. Pogodba o dobavi loči med fiksnim in variabilnim delom cene toplotne energije, tj. delom cene, ki se obračuna za dobavljeno energijo (»porabljeno energijo«) in tistim delom, ki se obračuna glede na »kilovat priključne moči«. Pogodba o dobavi torej že pri osnovanju cene loči med tistim delom pogodbe, ki zadeva priključitev na sistem in tistim delom pogodbe, ki zadeva dobavo toplotne energije. Poleg tega pogodba o dobavi tudi v ločenih členih obravnava priključitev in dobavo toplotne energije. Iz vsega navedenega je jasno razvidno, da gre za dve različni plačili oziroma različni podlagi za obračun cene. Če torej ena podlaga za obračun odpade (za dobavo), druga pa zaradi zavezujočih zakonskih določb ne more odpasti (za priključitev), to pomeni, da podlaga za plačilo fiksnega dela za priključitev obstane in ste zavezani plačevati fiksni znesek, dokler ne izpolnite zakonskih pogojev.

Zavedati se morate, da ste priklopljeni na skupno odjemno mesto toplote in da je zadevno stanovanje del stavbe z več posameznimi deli, kjer nastajajo določeni skupni stroški. Med skupne stroške sodi tudi skupna poraba toplote. Skupna poraba toplote se v času kurilne sezone odčita na primarnem merilniku toplote, ta se nahaja v toplotni postaji in meri porabo toplote celotne stavbe. Ta poraba toplote se mora razdeliti znotraj objekta na vse etažne lastnike oz. uporabnike prostorov po Pravilniku o načinu in obračunu stroškov za toploto v stanovanjih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS št. 82/2015, 61/2016).

V primeru, da ne uporabljate ogrevanja oz., da vaš delilnik prikazuje nično porabo, vas to ne odvezuje od deleža skupne porabe toplote, ki je določen z omenjenim pravilnikom. Slednji med drugim določa najmanj 20 % delež od skupno porabljene toplote, ki se mora razdeliti po ogrevalni površini na vse etažne lastnike ne glede na porabo posameznika, ter določa tudi v primeru, ko ima posameznik na skupnem odjemnem mestu porabniški delež nižji po internem delilniku od 40 % deleža ogrevane površine, se mu zaradi zagotavljanja ustreznih bivalnih pogojev posameznega dela stavbe ta delež zviša na 40 % deleža ogrevane površine.

Deleže oz. delitvene procente po posameznem etažnem lastniku pripravi izvajalec mesečnega delilnika na podlagi pravil iz omenjenega pravilnika ter iz pridobljenih odčitkov z vgrajenih delilnikov za posamezno stanovanje. Delilnik je naprava, ki omogoča določitev deleža porabe toplote od skupne porabe. Delilniki v dvocevnem toplovodnem sistemu so naprave, nameščene na radiatorjih, delilniki v enocevnem toplovodnem sistemu so toplotni merilniki, nameščen v toplotnih jaških večstanovanjskih stavb.

V času kurilne sezone se poleg fiksnega dela plačuje še variabilmi del cene, ki je odvisen od skupno porabljene tolote. Skupna poraba toplote je pogojena z odjemom toplote, ta se v kurilni sezoni mesečno spreminja glede na spremembo zunanje temperature. Različna mesečna skupa poraba toplote posledično vpliva na višino mesečnega zneseka kjub enakemu delitvenemu % , ki je izračunan iz ogrevalne površine .

Cena daljinske toplote za večstanovanjski objekt je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela cene. Fiksni del cene toplote se plačuje mesečno preko celega leta, ta pokriva letne vzdrževalne stroške sistema daljinskega ogrevanja in ni odvisen od porabe toplote . Variabilni del cene toplote se plačuje samo v času kurilne sezone poleg fiksnega dela, ta pokriva obratovalne stroške sistema daljinskega ogrevanja, vezanio na mesečno skupno porabo toplote.

Prikazana odčitka na računu (Začetno stanje in Končno stanje) nista odčitka iz vašega toplotnega merilnika, to sta odčitka z primarnega toplotnega merilnika. Primarni toplotni merilnik se nahaja v toplotni postaji stavbe z več posameznimi deli, ta meri skupno porabo toplote in vključuje tudi skupne toplotne izgube. Skupna poraba toplote se mora razdeliti na vse etažne lastnike oz. uporabnike prostorov po Pravilniku o načinu in obračunu stroškov za toploto v stanovanjih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS št. 82/2015, 61/2016). Interni merilniki toplote so tako imenovani delilniki in služijo zgolj delitvi skupne porabe toplote, ki izhaja iz primarnega toplotnega merilnika.

V primeru kakršnih koli sanacijskih del na internih instalacijah (sekundarni sistem ogrevanja) se morate obrniti na svojega upravnika. Na podlagi vaših informacij bo upravnik podal na Petrol zahtevo za izpraznitev sistema, ki traja 3 tedne. V tem času morajo biti opravljena vsa predvidena dela, v kolikor niso, nas upravnik zaprosi za morebitno podaljšanje. Manjša dela se lahko izvedejo tudi z zamrznitvijo cevovodov, s čimer se izognemo izpraznitvi sistema. Namreč pri ponovnem polnjenju sistema je potrebno le tega dobro odzračiti, da potem ni težav pri ogrevanju (motnje v pretoku ogrevne vode).

Do težav pri ogrevanju posameznih stanovanj običajno pride na začetku kurilne sezone, še posebej v primeru, če je bil v poletnem času sekundarni sistem izpraznjen zaradi izvedbe del na internih instalacijah. Vsak uporabnik si mora po napolnitvi sistema nazaj sam odzračiti svoja grelna telesa in preveriti pravilnost delovanja termostatskih ventilov. Zelo pogosto ti ventili zaradi mirovanja v poletnem času "zapikajo" in v tem primeru je potrebno glavo demontirati in iglo premakniti s kleščami, da se sprosti. Potem se termostatska glava namesti nazaj in le ta normalno funkcionira.

V kolikor vsi ti ukrepi ne zadostujejo, se z problematiko obrnite na svojega upravnika, ki nas bo kontaktiral, da ugotovimo vzrok in saniramo stanje.

V primeru enakomernih mesečnih obremenitev (EMO) ste preko leta plačevali prenizke zneske. Julija se namreč izvede poračun EMO za nazaj (razlika med posameznimi zneski - po dejanski rabi in EMO, kar se je dejansko plačevalo). Prav tako se julija izvede poračun kot razlika med dejanskim obračunom toplote in že zaračunanimi zneski med letom.

O daljinskem ogrevanju govorimo takrat, ko gre za ogrevanje na širšem območju, o centralnem ogrevanju pa takrat, ko gre za posamezne objekte, ki se vsak posebej ogrevajo s svojo kotlovnico.