Znanje in podpora

Koliko goriva lahko v resnici natočite v rezervoar vašega vozila?

Vprašanje, ki povprečnega voznika verjetno ne spravi v zadrego, saj jih večina vsaj približno ve ali vsaj oceni, koliko ga bo stal »poln tank«. V časih cenejših goriv to sicer ni bil tako pomemben podatek, danes, ko so cene goriv občutno višje in so še v vzponu, pa razumljivo to ni več tako postranskega pomena.

To je verjetno tudi razlog, da smo kupci danes bolj pozorni na količino goriva, ki ga natočimo v svoje vozilo. In če se zgodi, da se na računu izkaže večja količina kot običajno ali kot jo pričakujemo, to že lahko sproži določen dvom v točnost delovanja merilnih naprav na točilnem agregatu.

V Petrolu že nekaj časa zaznavamo naraščanje števila primerov, povezanih s problematiko količine natočenega goriva. Predvsem pri kupcih, ki v svoje vozilo natočijo več goriva, kot naj bi bila po podatkih proizvajalca vozila deklarirana prostornina rezervoarja, so taki pomisleki najpogostejši. Na ta »fenomen« smo zato tudi v Petrolu postali nekoliko bolj pozorni in zadevo tudi podrobneje raziskali. V nadaljevanju tega članka si bomo ogledali, kaj je bil predmet našega preverjanja in do kakšnih ugotovitev smo prišli.

Kaj so pokazale meritve?

Vsi točilni agregati vgrajeni na bencinskih servisih Petrola (BS) so podvrženi rednim letnim pregledom točnosti delovanja, ki jih tudi sicer določa zakon. Te izvaja za to posebej usposobljena in s strani države verificirana inštitucija (s pooblastilom Urada za meroslovje RS). Izvedbo takega pregleda potrjuje posebna nalepka znotraj steklenega okrova točilnega agregata, z oznako letnice veljavnosti.

Poleg rednih, je vsako leto izvedenih tudi nekaj deset izrednih pregledov, predvsem tam, kjer se pojavi sum oziroma pritožba kupca. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da niti eden od teh preverjanj ni pokazal odstopanj izven predpisanih tolerančnih okvirov. Še več, vsa preverjanja točnosti naprav za merjenje volumna iztočenega goriva, so pokazala visoko točnost teh naprav.

Kaj je torej razlog, da lahko v svoje vozilo ob enakem izhodiščnem stanju natočimo različno količino goriva?

Trdno prepričani v zanesljivost in točnost merilnih naprav na naših BS, smo zato želeli preveriti še kolikšna je dejanska prostornina rezervoarske posode na naključno izbranem vozilu. Predvsem nas je zanimalo kolikšna so lahko odstopanja od prostornine, ki jo v svojih navodilih navede proizvajalec. Ta je namreč vedno navedena v navodilih za uporabo vozila. Podatek je včasih naveden tudi kot »približna prostornina« rezervoarja, vendar brez navedbe kolikšna so možna odstopanja.

Prišli smo do naslednjih ugotovitev:

  • v rezervoar je pod določenimi pogoji ter ob povsem enakem izhodiščnem stanju mogoče natočiti sorazmerno dokaj različne količine goriva,
  • ob »deaktiviranju« posebnega tlačnega ventila, ki ureja odzračevanje rezervoarja, je v tega mogoče natočiti tudi občutno večjo količino goriva, kot jo deklarira proizvajalec vozila.

Seveda nas je zanimalo kaj so razlogi, zaradi katerih lahko pride do teh razlik ter pod kakšnimi pogoji.

Ključna ugotovitev: razlog za to se skriva v konfiguraciji in izvedbi rezervoarskega sistema za gorivo na vozilu.

Da rezervoar lahko nemoteno napolnimo mora ta seveda imeti izvedeno ustrezno odzračevanje. V njem je namreč zrak, poleg tega pa vstopajoče gorivo vsebuje tudi lahko hlapne komponente, ki se pri točenju uplinijo (naftni hlapi) in se v prostoru nad gladino goriva pomešajo z zrakom v rezervoarju. V preteklosti se je ta mešanica zraka in hlapov goriva izločala neovirano na prosto. Ker tako »obogatena« mešanica pomeni obremenitev za okolje, je danes večina vozil opremljena s posebnim tlačnim ventilom, ki regulira izpuste v okolje. Ta ventil je ponavadi vgrajen na koncu odzračevalne cevi rezervoarja, ki je praviloma speljana v okrov odprtine za točenje goriva. Sodobne točilne pipe na agregatih so namreč konstrukcijsko izvedene tako, da ob točenju novega goriva izhajajoče hlape iz rezervoarja prestrežejo in jih po posebni cevi vodijo nazaj v podzemni rezervoar bencinskega servisa. S tem se občutno zmanjšajo emisije naftnih hlapov v okolje.

Bolj, ko se pri točenju novega goriva bližamo stanju »polnega« rezervoarja, bolj se povečuje tudi nasičenost zraka z naftnimi parami v rezervoarju. Posledica tega je povečan parni tlak. Ko ta doseže določeno vrednost, to zazna tlačni ventil, ki zapre odzračevalni vod. Del zraka, bogatega z naftnimi hlapi zato ostane »ukleščen« v prostoru rezervoarja. To je tudi razlog, zaradi katerega rezervoarja ob normalnem točenju nikoli ne moremo fizično zapolnili v celoti. Ko tlačni ventil zapre izhod zraka iz rezervoarja, se namreč gladina goriva v polnilni cevi hitro dvigne, kar aktivira avtomatiko na polnilni pipi, ki dotok goriva ustavi. Dotakanje goriva s tem ni več možno, saj je rezervoar »na videz« poln. Kot rečeno pa ta takrat dejansko še ni čisto napolnjen z gorivom, saj del prostornine zapolnjuje mešanica zraka in naftnih hlapov. Če bi v tem trenutku deaktivirali tlačni ventil in bi iz rezervoarja izpustili zrak, bi se nam naenkrat sprostil dodaten prostor in vanj bi lahko natočili dodatno količino goriva. S preskusi je bilo že večkrat nesporno dokazano, da lahko na ta način natočimo tudi 20% in več goriva, kot pri običajnem točenju oziroma kot je nazivni volumen rezervoarja po podatkih proizvajalca vozila (glej opis praktičnega preskusa).

Nastavek tlačnega ventila za odzračevanje v okrovu polnilne odprtine (vozilo VW Polo)

In kako je tlačni ventil mogoče »deaktivirati«? Pri nekaterih vozilih je to povsem enostavno – s pritiskom na poseben nastavek (gumb) v okrovu polnilne odprtine na vozilu. To lahko storimo tudi povsem nevede oziroma nenamerno, če ob polnjenju goriva nanj pritisnemo z nastavkom polnilne pištole. Do tega lahko pride tudi zaradi okvarjenega ali nepravilno delujočega tlačnega ventila. V vseh teh primerih bomo namreč doživeli to, kar se je že pripetilo nekaterim našim kupcem, ko so na ta način v rezervoar natočili več goriva kot običajno oziroma celo precej več, kot to navaja proizvajalec vozila v svojih navodilih. Kolikšna bo razlika je seveda odvisno od tega kdaj in kako smo »vplivali« na tlačni ventil.

Če smo ga deaktivirali le za trenutek med samim točenjem, bo ta razlika manjša. Če pa smo ga v odprtem stanju zadrževali večji del točenja ali smo nanj pritisnili ob končanem točenju, bomo lahko prostornino rezervoarja lahko resnično zapolnili v celoti. V takem primeru bomo v vozilo lahko natočili tudi 20% ali celo še nekaj več, kot to uradno navaja proizvajalec vozila.

Zgornja ugotovitev sicer ni nova, saj so dejstvo, da v rezervoar lahko natočimo več goriva od uradno podanih vrednosti, ugotovile in potrdile nekatere servisne delavnice že v preteklosti. Kljub vsemu smo se v to želeli še enkrat prepričati tudi sami, zato smo se to odličili preverilti še s praktičnim preskusom. Potek, pogoji in rezultati tega testa so prikazani v nadaljevanju.

Poleg navedenega obstajajo še nekateri drugi razlogi, zaradi katerih lahko pride do razlik pri točenjih, ki se izvajajo pri navidez enakem izhodiščnem stanju. Ti sicer na končno količino vplivajo v nekaj manjši meri, vendar pa niso povsem zanemarljivi.


Posebni pogoji, ki tudi lahko vplivajo na količino natočenega goriva

Hitrost točenja goriva:

Ta je odvisna od moči ter tehnične izvedbe agregata in polnilne pipe, kot tudi od samega izvajalca polnjenja (kupca). Polnilne pipe imajo namreč pogosto več zaskočnih stopenj, s čimer lahko sami vplivamo na pretok. Ob manjšem pretoku se namreč zrak hitreje in v večji meri izloča iz rezervoarja že skozi polnilno odprtino, zato se tlačni ventil aktivira kasneje, v rezervoar pa lahko natočimo več goriva in obratno.

Izločanje zraka iz goriva:

Točilni avtomati so v ta namen opremljeni s posebnim izločevalcem (separatorjem) zraka, zato gorivo na polnilni pipi zraka ne vsebujeje. Pri točenju v rezervoar vozila pa se del zraka iz okolice pomeša z gorivom (penjenje). K temu so še posebej nagnjena dieselska goriva.

Zrak, ki ostane ukleščen v gorivu namreč zapolnjuje določen prostor, zato lahko v rezervoar natočimo manj goriva. Sodobnejša in kakovostnejša dieselska goriva vsebujejo posebne dodatke za hitrejše izdvajanje zraka (manjše penjenje), kar vpliva tako na količino natočenega goriva, kot tudi sam čas točenja. Tak dodatek vsebujejo tudi vsa Petrolova goriva.

Temperatura goriva:

Gostota goriva se s temperaturo spreminja. Pri višjih temperaturah se zato prostornina goriva poveča in obratno. Goriva, ki je bolj ohlajeno lahko v rezervoar natočimo več in obratno. Pozor: Na to lastnost goriv moramo biti še posebej pozorni poleti. Če bi bil naš rezervoar fizično prenapolnjen in izpostavljen visoki temperaturi, lahko zaradi povečanega volumna pride tudi do izlitja goriva iz vozila, kar poveča nevarnost požara.

Opis praktičnega preskusa in ugotovitve:

Datum preskusa: junij 2008 

Vozilo: VW Polo 1.1, z bencinskim motorjem, let. 1998, prostornina rezervoarja po servisni knjižici – okoli 45 litrov.

Potek preskusa: Z vozilom, v katerem je bilo po merilniku količine goriva na vozilu še okoli 1/3 goriva, smo se odpeljali na najbližji Petrolov BS (BS Zalog) in rezervoar napolnili do vrha. Vozilo je opremljeno s posebnim tlačnim ventilom na odzračevalnem vodu, katerega nastavek sega v okrov polnilne odprtine (glej sliko 1). Z namernim pritiskom na ta nastavek po končanem točenju smo ventil deaktivirali, zato smo v rezervoar lahko natočili maksimalno možno količino goriva (primer na sliki 3).

Z vozilom smo se nato odpeljali do 6 km oddaljene avtomehanične delavnice, kjer smo izvedli praznjenje in ponovno polnjenje rezervoarja ob sprotnem merjenju količin. Za meritve smo uporabili 50 in 10 literski merilni posodi (etalona) v lasti Petrol Tehnologije d.o.o. Gre za uradno umerjene in potrjene merilne posode, ki se uporabljajo izključno za kontrolo količin.

Slika 2: Stanje goriva v rezervoarju, napolnjenem pod običajnimi pogoji. Še preden nivo goriva doseže vrh rezervoarja se zaradi povečanega parnega tlaka tlačni ventil zapre in zaustavi odzračevanje. Povratni udar goriva v točilni cevi aktivira avtomatiko na polnilni pipi, zato se točenje ustavi. Čeprav je rezervoar na videz poln in dotakanje goriva ni več možno, del prostora v njem še vedno ostane nezapolnjen z gorivom.

Iz rezervoarja vozila smo najprej iztočili vse gorivo v etalonski posodi. Iztakanje je bilo izvedeno z aktiviranjem črpalke goriva na vozilu, vgrajene v samem rezervoarju in preusmeritvijo toka goriva v pripravljene posode. S tem smo lahko izčrpali gorivo do tiste mere, ko bi motor zaradi pomanjkanja goriva ravno prenehal delovati in bi v rezervoarju ostala le še minimalna količina goriva. Z natančnim odčitavanjem količin na merilnih posodah smo iz vozila iztočili 54 litrov goriva (!). To je bil prvi dokaz, da je dejanska prostornina rezervoarskega sistema na vozilu bistveno večja od uradno deklarirane (45 litrov).

Slika 3: Stanje goriva v rezervoarju v primeru, če »deaktiviramo« tlačni ventil in ta ostane odprt (nevede ali nenamerno, zaradi okvare ali nepravilnega delovanja ventila, lahko pa tudi namerno). Vstopajoče gorivo lahko sedaj zrak in naftne hlape izrine iz rezervoarja v celoti, zato ga je mogoče fizično napolniti do vrha. Količina goriva, ki ga na ta način sprejme rezervoar je tako občutno večja (tudi 20% in več nad količino, ki jo v navodilih za uporabo vozila navaja proizvajalec).

Z vračanjem goriva nazaj v rezervoar smo nato želeli preveriti koliko goriva naj bi ta sprejel pod normalnimi pogoji točenja (brez deaktiviranja odzračevalnega tlačnega ventila – primer na sliki 2). Iztočeno gorivo smo po sistemu prostega pada preko polnilne odprtine ponovno nalili v rezervoar vozila. Vanj smo na ta način uspeli natočiti 46,3 litra goriva, kar je v skladu s podatkom proizvajalca (okoli 45 litrov). Za tem smo ponovno ročno deaktivirali tlačni ventil odzračevanja, s čimer se je v rezervoarju sprostil dodaten prostor, zato smo s točenjem lahko nadaljevali. V rezervoar smo tako lahko natočili še preostalo iztočeno gorivo (skupaj 54 litrov) ter celo dodatnih 0,6 litra novega goriva. Ob deaktiviranem ventilu smo torej v vozilo natočili 54,6 litra (!) goriva, kar je bil nesporen dokaz naše trditve, da pod določenimi pogoji v vozilo lahko natočimo tudi bistveno več goriva, kot to navaja njegov proizvajalec.

Poleg opisanega testa je bilo izvedenih še nekaj praktičnih poskusov in to na vozilih različnega tipa (Audi 6 TD, Škoda Fabia 1.4, Renault Megan idr.). Vsi ti preskusi so potrdili naše navedbe, da vozila pod različnimi pogoji točenja lahko sprejmejo različno količino goriva, ki lahko tudi izdatno presega deklarirano nazivno prostornino rezervoarja.