Znanje in podpora

Gume za avtomobil: naš vsestranski vodič razkriva vse, kar morate vedeti o avto pnevmatikah

Pnevmatike so najbolj obremenjeni del vašega vozila in eden izmed najpomembnejših dejavnikov varnosti na cesti, kljub temu pa so avtogume tema, o kateri se največ govori predvsem v času, ko jih je treba zamenjati zaradi zakonskih predpisov, ki veljajo v Sloveniji.

Avtomobilske pnevmatike se v grobem delijo na letne in zimske gume (s posebno podkategorijo celoletnih gum, ki so nekakšna kombinacija prvih in drugih, ter seveda vse športne pnevmatike, kot so na primer terenske pnevmatike in t. i. “drifting” pnevmatike). 

Avtomobilske pnevmatike pa med seboj razlikujemo tudi na podlagi nosilnosti, velikosti in hitrostne kategorije. Pnevmatike je treba izbrati glede na vrsto in specifične zahteve avtomobila, ki ga vozite, obenem pa morajo ustrezati tudi trenutnim vremenskim razmeram. Vse to bomo podrobneje razdelali v nadaljevanju.

Insert image
Pnevmatike morajo seveda ustrezati trenutnim vremenskim razmeram.
Vrste gum – izberite najustreznejše za trenutni letni čas

1. Letne gume

Letne gume so odlična izbira za sončne dni, ko so ceste suhe. V takšnih razmerah imajo najmočnejši oprijem. Kadar dežuje, je njihova učinkovitost manjša. Vendar pa stanje cestišča ni edino, kar vpliva na njihovo učinkovitost – tudi njihova stopnja obrabljenosti ima neposreden vpliv na to, kako zanesljive bodo na cesti.

Zatorej je ključnega pomena, da poskrbite za varnost vseh udeležencev v prometu in vaše letne pnevmatike redno vzdržujete in menjate. Prav tako morate poskrbeti, da profil letnih gum, ki ste jih namestili na vaše vozilo, znaša vsaj 1,6 mm, kolikor je zakonski minimum (to velja za Slovenijo – v tujih evropskih državah lahko minimum znaša tudi 4 mm in več), vendar pa je z vidika varnosti priporočena menjava letnih pnevmatik, ko globina profila pade pod 3 mm.  

Letne pnevmatike so v primerjavi z zimskimi prilagojene tudi višjim temperaturam cestišča in se na vroči podlagi odzivajo drugače kot zimske pnevmatike, ki imajo zaradi večje elastičnosti v vročih pogojih slabše vozne lastnosti, slabši oprijem v ovinkih in med zaviranjem ter posledično daljšo zavorno pot, česar se številni lastniki ne zavedajo, saj menijo, da so zimske pnevmatike bolj varna izbira v vseh voznih pogojih, kar seveda ne drži.  

Pozor: Med zimskim obdobjem so letne gume veliko manj varne. Ko se temperature spustijo pod 7 °C, letne gume izgubijo večino lastnosti, ki jim zagotavljajo varnost na cesti.

2. Zimske gume

Zimske gume so prilagojene za optimalno delovanje v zimskih razmerah in se od letnih razlikujejo po sestavi, obliki in debelini profila. Zimske gume so bolj elastične, saj vsebujejo več kavčuka kot letne pnevmatike, tiste iz višjih cenovnih razredov pa imajo dodano tudi silico, ki pnevmatiko naredi še mehkejšo pri nizkih temperaturah (pod 10 stopinj Celzija). Zaradi globljega profila in več lamel se posebej dobro obnesejo na snegu in mokrih površinah, saj lažje odvajajo vodo, sneg in plundro ter imajo boljši oprijem na spolzki podlagi.  

Zimske pnevmatike imajo zakonsko določeno oznako M+S (tudi M&S ali M.S.), ki pomeni, da so prilagojene za blato in sneg (ang. Mud and Snow). Če pnevmatike izpolnjujejo kriterije posebnega testa za zimske razmere (dosegajo visoko raven oprijema, vodljivosti in drugih kriterijev, ki vplivajo na vožnjo pozimi), so označene s snežinko. 

Na vozne lastnosti zimskih pnevmatik še bolj kot pri letnih vpliva obrabljenost, zato morate biti še posebej pozorni, da jih redno vzdržujete in menjate. Ko profil zimskih gum pade pod 3 mm, jih je treba zamenjati, saj v nasprotnem primeru ne bodo mogle zagotavljati optimalnega oprijema. 

Pozor: Odsvetujemo uporabo zimskih gum med poletnimi meseci! Ta vrsta gum namreč zelo slabo reagira na toplotne vplive in se na pregretem asfaltu precej slabše odziva in hitreje obrablja. Posledično boste v zimskem času z obrabljenimi zimskimi pnevmatikami veliko manj varni, zaradi njihovih strukturnih lastnosti boste porabili več goriva, njihova skrajšana življenjska doba pa vas bo prisilila v zgodnejšo menjavo, kar vas bo na koncu stalo več kot redno sezonsko menjavanje. 

3. Celoletne gume

Celoletne pnevmatike so čedalje popularnejše med vozniki, ki se ne želijo prepogosto ukvarjati z menjavanjem pnevmatik. Z uporabo celoletnih pnevmatik boste imeli optimalen nadzor nad vozilom, tako v toplem kot hladnem vremenu, prav tako pa boste izpolnjevali vse zakonske predpise glede sezonske rabe gum.

Seveda pa je treba poudariti, da se v zanesljivosti in varnosti celoletne gume nikakor ne morejo primerjati z uporabo letnih pnevmatik v toplejšem delu leta ali z uporabo zimskih pnevmatik, ko je zunaj mraz, saj predstavljajo svojevrsten kompromis. Testi pnevmatik so namreč pokazali, da se v zimskih razmerah celoletne pnevmatike nikakor ne morejo primerjati z zimskimi in le malo število celoletnih pnevmatik ta test tudi opravi. Uporaba celoletnih pnevmatik je tako priporočena predvsem voznikom, ki svojega vozila ne uporabljajo veliko (na primer z njim naredijo manj kot 10.000 km letno) ali pa se vozijo predvsem v suhem in toplejšem vremenu – na primer v obmorskih krajih, kjer temperatura ne pade pod – 3 °C. Upoštevajte tudi, da bo poraba goriva zaradi strukturnih lastnosti celoletne pnevmatike v poletnem času višja kot pri letnih pnevmatikah. 

Kot pri vseh drugih vrstah gum je tudi pri celoletnih gumah pomembno, da jih redno preverjamo in menjamo – zaradi celoletne rabe bodo zdržale manj časa kot ločeni pari zimskih in letnih pnevmatik. Samo z redno menjavo lahko namreč zagotavljamo dovolj visoko raven varnosti za vse udeležence v prometu. 

Posebne vrste pnevmatik

Poleg zimskih in letnih pnevmatik poznamo tudi pnevmatike za posebne namene ter druge vrste vozil: 

  • 4x4 pnevmatike. Poznane so tudi kot “off road” oz. terenske pnevmatike. Ta vrsta gum zagotavlja optimalno vodljivost vozila na izvencestnih površinah. V primerjavi z običajnimi pnevmatikami so veliko bolj odpornejše, največkrat se uporabljajo v športne namene.
  • Traktorske gume. Namenjene so lažjemu manevriranju traktorja na zahtevnem terenu. Z izbiro primernega modela traktorskih gum lahko podaljšamo njihovo življenjsko dobo.
  • Gume za tovorna vozila. Le-te so posebej zasnovane za potrebe težkih tovornih vozil in s svojo oprijemljivostjo cestišča omogočajo dobro vodljivost tudi v nekoliko manj ugodnih vremenskih razmerah.
  • Kombi gume. Te gume so posebej prilagojene za kombije, saj imajo vzorec, ki je bil zasnovan tako, da omogoča dober oprijem cestišča, hkrati pa zmanjšuje možnost, da bi v deževnih razmerah voznik izgubil nadzor nad vozilom.
  • Pnevmatike za motorna kolesa (poznane tudi kot motogume) morajo biti prilagojene vrsti motorja, tipu cestišča in voznim razmeram. Te gume ne smejo biti starejše od dveh sezon. 
  • Drifing pnevmatike. Angleški izraz "drifting" se nanaša na podrsavanje na velikih razdaljah, od koder izhaja ta adrenalinski šport. Zahvaljujoč širokim utorom, močnemu središču in trdni vulkanizirani gumi so veliko odpornejše kot običajne pnevmatike in se ne obrabljajo tako hitro.
Gume za avtomobil - Petrolov vodič

Odtisnjene oznake na pnevmatiki vam o njej povedo vse, kar morate vedeti. 

Oznake na pnevmatikah – kaj pomenijo? 

Oznake na pnevmatikah so pomembno vodilo pri izbiri pravih gum za vaše vozilo. Oznake pnevmatik nam povedo: 

  • kakšna je dimenzija pnevmatike, 
  • koliko je največja dovoljena masa vozila
  • kakšna je največja dovoljena hitrost vožnje ter 
  • kdaj je bila pnevmatika izdelana

Dimenzija pnevmatike 

Skrajno leva oznaka na pnevmatiki predstavlja dimenzijo – premer in širino gume ter velikost platišča, na katerega jo je mogoče namestiti. 

Oznaka je videti takole: 225/45 R 18 

  • 225 pomeni širino pnevmatike v milimetrih, 
  • 45 pomeni razmerje med višino in širino preseka pnevmatike (presečno razmerje), 
  • R označuje pnevmatiko z radialno karkaso, 
  • 18 pa označuje premer platišča v colah. 

Največja dovoljena masa vozila in največja dovoljena hitrost 

Poleg dimenzije pnevmatike je na boku pnevmatike zapisana tudi njena nosilnost. Ta indeks nosilnosti velja za štiri pnevmatike, ki imajo enako nosilnost. Poleg oznake za nosilnost zasledimo tudi simbol hitrosti, ki je označen s črko in označuje največjo deklarirano hitrost vozila.  

Oznaka, ki označuje indeks nosilnosti in simbol hitrosti, je videti takole: 91 V 

  • 91 je indeks nosilnosti (615 kg na pnevmatiko ali 1.230 kg na os vozila), 
  • V je simbol hitrosti (ki v tem primeru pomeni do 240 km/h). 

Črkovni simboli hitrosti, ki označujejo hitrostne sposobnosti vozila 

  • simbol S pomeni do 180 km/h, 
  • simbol T pomeni do 190 km/h, 
  • simbol H pomeni do 210 km/h, 
  • simbol V pomeni do 240 km/h, 
  • simbol W pomeni do 270 km/h, 
  • simbol Y pomeni do 300 km/h. 

Datum izdelave pnevmatike 

Datum izdelave pnevmatike je naveden na boku pnevmatike, pod oznakami za dimenzijo, nosilnost in hitrost. Oznako DOT poleg drugih oznak sestavljajo štiri številke, ki označujejo teden in leto, v katerem je bila pnevmatika proizvedena. 

Primer datuma proizvodnje: 2018 

  • 20 – prvi dve številki označujeta teden proizvodnje v letu: 20. teden 
  • 18 – drugi dve številki označujete leto proizvodnje: 2018 

EU-nalepka 

Od leta 2012 so vse nove pnevmatike v Evropski uniji označene tudi z EU-energijsko nalepko (podobno nalepko o varčnosti, kot smo je vajeni na gospodinjskih aparatih), na kateri so zapisane informacije o kotalnem uporu in izkoristku goriva, hrupu ter učinkovitosti gume med zaviranjem na mokrem cestišču. Pomembno je, da smo na omenjene informacije pozorni, saj lahko opozorijo na pomembne prednosti in tudi pomanjkljivosti pnevmatik, na primer: 

  • Pri izkoristku goriva lahko razlika med razredoma A in G pomeni tudi do 6 litrov razlike v porabi na 1.000 prevoženih kilometrov. 
  • Pri oprijemu na mokri podlagi lahko razlika med pnevmatiko razreda A in pnevmatiko razreda F pri hitrosti 80 km/h pomeni kar 18 metrov razlike v zavorni poti. 
Oznake na platiščih 

Tudi velikost platišč mora biti prilagojena velikosti pnevmatik, ki so predpisane za posamezno vozilo. Če izberete nestandardno velikost platišč, bo morda potrebna homologacija le-teh za vaše vozilo. 

Oznake na platiščih označujejo:  

  • širino platišča v colah (označeno s številko), 
  • profil platišča (označeno s črko), 
  • premer platišča v colah (označeno s številko), 
  • profil obrobja platišča (označeno s črko in številko) in 
  • razdaljo med središčno črto širine platišča in robom platišča (označeno s črkami in številkami). 

Glede na širino platišča je določena minimalna, priporočena in maksimalna širina pnevmatike.  

Test pnevmatik – kaj vključuje in kaj nam razkriva?

Testi pnevmatik so namenjeni ugotavljanju, kako zanesljiva je določena blagovna znamka gum (na testu primerjajo posamezne modele iz istega razreda) in kako dobro se obnese v določenih situacijah in razmerah. Tako test letnih gum kot test zimskih gum sta zasnovana tako, da določita njihove prednosti in slabosti, kar končnemu kupcu pomaga pri izbiri najprimernejših pnevmatik za njegovo vozilo oziroma mu omogoča izbrati najboljše pnevmatike v danem cenovnem razredu.

Pri nas AMZS ne dela lastnih testov pnevmatik, a jih povzame po nemškem združenju ADAC, katero se zavzema za natančnost in doslednost pri vsakoletnih testiranjih, ki jih opravljajo. Za najbolj aktualne informacije o tem, katero blagovno znamko pnevmatik se letos splača nabaviti, preverite najnovejše teste pnevmatik

Nemško združenje ADAC vsako leto opravlja testiranja pnevmatik v naslednjih kategorijah:

  • dež,
  • akvaplaning,
  • obraba,
  • zaviranje,
  • hitrostni preizkus,itd.
Upoštevanje zakonskih predpisov - kdaj menjati gume?

Zakonsko predvideno obdobje za menjavo letnih gum za zimske gume je od 15. novembra do 15. marca oziroma tako dolgo, dokler trajajo zimske razmere. Če tega ne upoštevate (in vas pri tem zasačijo), vas lahko doleti globa v višini 40 €. V kolikor zaradi rabe neustreznih gum ovirate promet, boste oglobljeni v višini 500 eur in prejeli 5 kazenskih točk. Če zimske razmere nastopijo pred tem obdobjem, boste prav tako potrebovali zimske pnevmatike (v primeru snega ali poledice). Na splošno vulkanizerji priporočajo zamenjavo letnih z zimskimi pnevmatikami takoj, ko temperature padejo pod 7 °C, ne glede na koledarski mesec, saj v takih razmerah vozne lastnosti letnih pnevmatik niso več ustrezne. To lahko v praksi pomeni tudi, da je zimske pnevmatike spomladi – zaradi nepredvidljivih vremenskih razmer – priporočljivo na vozilu obdržati dalj časa, tudi ko zakonsko niso več predpisane. 

Menjava gum se priporoča tudi takrat, ko le-te dosežejo starost 5 let in več. V primeru poškodb in dovolj visoke stopnje obrabljenosti jih morate seveda menjati tudi prej. Kako vedeti, kdaj morate to storiti predčasno? Preveriti morate višino profila gume, določene pnevmatike pa imajo vgrajene posebne indikatorje obrabe tekalne površine. Prepoznavanje znakov obrabljenosti je zaradi tega sila enostavno; ko le-ti postanejo vidni in izenačeni s profilom pnevmatike, je čas za menjavo.

Na prekomerno obrabo gum vpliva neprilagojena vožnja, uporaba zimskih pnevmatik v poletnem času, nepravilno nastavljeno podvozje (optika), slaba uravnoteženost pnevmatik in tudi ventili. 

Če želite podaljšati življenjsko dobo pnevmatik, priporočamo, da jih menjate naprej–nazaj vsakih tri do pet tisoč kilometrov in tako zagotovite enakomernejšo obrabo, enakomernejši oprijem cestišča in daljšo življenjsko dobo. Kadar menjate samo dve pnevmatiki, ti vselej namestite na zadnjo os vozila, ne glede na to, kakšen pogon ima vaš avtomobil.  

Obenem pa se je treba zavedati, da obrabljenost ni edini dejavnik, ki vpliva na uporabnost pnevmatike. Guma, ki je glavna sestavina pnevmatike, se stara, na kar vplivajo tudi vreme, vlaga in nepravilno skladiščenje, s tem pa izgublja svoje prvotne strukturne lastnosti, postajajo otrdele in se slabše oprimejo vozišča.  

Pozor: v primeru avtomobilske nesreče v zimskem obdobju, zavarovalnica upošteva, katere pnevmatike ste imeli nameščene. Če ugotovi, da je šlo za letne pnevmatike in da je to botrovalo nastanku nesreče, se lahko zgodi, da bo vaš zahtevek za izplačilo zavrnjen.

Tlak v pnevmatikah – zakaj je pomemben in kje pride do izraza?

Tlak v pnevmatikah igra odločilno vlogo pri njihovi življenjski dobi, prav tako pa zagotavlja dobro vodljivost vozila in porabo goriva. Priporočen tlak v pnevmatikah določa proizvajalec vozila. Najdete ga lahko na dveh mestih:

  • v priročniku o vašem vozilu,
  • na notranji strani vratc od rezervoarja ali nosilcu vrat.

Tlak v pnevmatikah je priporočljivo preveriti vsak mesec, v poletnih mesecih, ko zaradi vročine iz gum zrak uhaja hitreje kot pozimi, pa vsakih 14 dni. Tlak je priporočljivo preveriti tudi pred daljšimi potovanji in kadar vozilo dodatno obremenimo (več potnikov, prtljaga, tovor). Prenizek tlak v pnevmatikah lahko privede do naslednjih težav:

  • dolgotrajnejše zaviranje,
  • hitrejša obraba pnevmatik,
  • slabša vodljivost vozila,
  • višja poraba goriva,
  • višji izpusti, 
  • višje tveganje za predrtje pnevmatike in poškodbo platišča. 

Tlak v sprednjih in zadnjih gumah se lahko razlikuje in je odvisen tudi od obremenitve vozila, zato pozorno preberite navodila proizvajalca vozila. Tlak vselej preverjajte in polnite pri hladnih pnevmatikah. Če polnite tlak pri segretih pnevmatikah, predpisanemu dodajte še 0,2 do 0,3 bara. Če ima vaše vozilo rezervno pnevmatiko, ne pozabite preveriti tlaka tudi v tej.  

Shranjevanje pnevmatik – kaj so priporočene prakse?

Med sezonsko menjavo pnevmatik morate pnevmatikam, ki trenutno niso v uporabi, zagotoviti primerno skladiščenje. Če ste se odločili, da za to poskrbi vulkanizer, ki vam je menjal gume, boste lahko prepričani, da bo zanje dobro poskrbljeno. Že pred menjavo bo pnevmatike označil in tako poskrbel, da leve pnevmatika ostanejo na levi strani, desne pa na desni in da se ob naslednji menjavi zamenjata sprednja in zadnja pnevmatika in tako poskrbel za bolj enakomerno obrabo.  

Če boste pnevmatike shranjevali sami, pa morate poskrbeti, da med skladiščenjem na njih ne bo nastala nepotrebna škoda. 

Kaj je potemtakem treba storiti? V prvi vrsti morate poskrbeti, da na pnevmatikah niso prisotni umazanija, prah in kamenčki, ki so se zagozdili v profilu; šele nato jih lahko pospravite na varno. Gume pred shranjevanjem pospravite v za to primerne vreče, ki jih bodo ščitile pred svetlobo, vlago in umazanijo. Med skladiščenjem naj bodo položene na bok, ena na drugo, ne glede na to ali so pnevmatike na platiščih ali ne. V primerjavi s pokončnim skladiščenjem tako ne prihaja do deformacij. Prostor, kjer jih skladiščite, naj bo temen, hladen in suh. Gum ne odlagajte poleg virov toplote (vročih cevi, električnih generatorjev, radiatorjev ipd.). Tudi kurilnica ni primerno mesto za hranjenje pnevmatik.  

Nimate prostora? Oglasite se na izbranih servisnih delavnicah TipStop Vianor, kjer bodo vaše pnevmatike ustrezno shranili do naslednje sezone!