Kaj lahko potrošniki pričakujemo po deregulaciji cen 100-oktanskega goriva?

sreda, 4. maj 2016 ob 12:59

Spoštovani,

zanima me, kaj lahko potrošniki pričakujemo po deregulaciji cen 100-oktanskega goriva? Razumem, da celotno poslovno politiko ne morete razkriti, lahko pa nas potrošnike vsaj malo usmerite.

Razumite moj upravičen strah, da večino trga goriv v Sloveniji pokrivata le dva (največja) ponudnika, kar po nekakšni splošni tržni logiki dolgoročno lahko načeloma pomeni le podražitev tega goriva. Sam v rezervoar pri Vas redno točim 100-oktansko gorivo in sem bil do sedaj vedno zadovoljen, saj motor teče bistveno lepše, višje oktansko gorivo pa je pri mojem načinu vožnje (v večini) odtehtalo razliko v ceni. Pri razliki v ceni 1,202 EUR/L proti 1,264 EUR/L je razlika v ceni še vzdržna, morebitna višja razlika pa se dolgoročno več "ne izplača."

Tisti, ki točimo 100-oktansko gorivo vemo kakšne so njegove prednosti, zato ne želimo "preklopiti" nazaj na 95-oktanski bencin in se zato upravičeno sprašujemo kaj lahko na tem področju pričakujemo.

Lepo Vas pozdravljam.

četrtek, 5. maj 2016 ob 16:49

Spoštovani,

nalepša hvala za vaše vprašanje in naj vas takoj pomirimo, da se razmerje cen med 100 oktanskim in 95 oktanskim bencinom zaradi Petrolove marže vsekakor ne bo pomembneje spreminjalo niti v prihodnje. Pri oblikovanju tržnih cen 100-oktanskega bencina je potrebno poudariti, da prodaja tega pogonskega goriva predstavlja izredno majhen delež v prodaji vseh goriv, samo okoli 1%. Petrol ne zbira podatkov o strukturi kupcev, ki točijo 100 oktanski bencin, predvidevamo pa, da ga točijo tisti, katerih bencinski motorji zahtevajo višje oktanski bencin od 95, pa verjetno tudi drugi kupci, ki osebno preferirajo višje oktansko gorivo, med njimi so v sezoni tudi mnogokrat motoristi.

Petrol ima izdelano metodologijo oblikovanja cen, ki je ob upoštevanju pravil varstva konkurence ne smemo razkrivati. Cene se po novem torej oblikujejo prosto glede na cene naftnih derivatov na svetovnih borzah in razmerju med dolarjem in evrom, upoštevaje vse državne davčne obremenitve in takse, ponudniki pa neodvisno določijo način spreminjanja cen. Ravno pri 100 oktanskem bencinu je opaziti sezonsko spreminjanje borzne cene, poleti je cena višja, kot nprimer pozimi.

Največji del cene pa še vedno določa država s trošarinami in obdavčitvami, do kar okoli 70 odstotkov maloprodajne cene.

Pomembna je trošarinska in davčna politika, cene naftnih derivatov so v Sloveniji močno obremenjene z vrsto davkov in trošarino, ki pomembno vplivajo na končno maloprodajno ceno vseh tekočih goriv in energentov. Maloprodajne cene so zato v Sloveniji največkrat višje kot v sosednjih državah (razen Italije), kar pa je za Slovenijo kot majhno tranzitno državo težko razumljivo. 


Lep pozdrav,
mag. Aleksander Salkič
Direktor Korporativnega komuniciranja